Modni strokovnjaki pravijo, da bo skok v novo leto letos zagotovo najbolj strasten, če bomo oblekli kaj čipkastega. Lahko je to perilo, obleka ali le modni dodatek. Na prednovoletnih zabavah naj bi mala čipkasta črna oblekica že zamenjala dobro staro črno obleko. Vse bolj pa se za čipkasta oblačila navdušujejo tudi nekatere zvezdnice.

Priljubljena so starinska oblačila s čipko ter dolge in kratke obleke. Če jim bomo dodale še izbran nakit in živobarvne nogavice, bomo dobesedno zažarele. Če nismo navajeni na nošenje dolgih večernih oblek, si lahko oblečemo tudi hlače ali krilce ter čipkast steznik ali majico. Vendar pa se moramo držati pomembnega pravila: pod čipko naše perilo ne sme biti vidno.

Starodavne mrežice

V starodavnih egipčanskih grobnicah iz 13. stoletja pred našim štetjem so našli lasne in prsne mrežice, ki bi lahko bile predhodnice čipke, kakršno poznamo danes. Veliko preprostih in tudi razkošnih tkanih mrežic naj bi bilo grško-rimsko-egipčanskega izvora, uporabljali pa naj bi jih Kopti v tretjem do sedmem stoletju.

Razne starodavne nitkaste mrežice so našli tudi v perujskih grobnicah. Na statvah so našli ostanke s prekinjenimi ali nepravilno vpetimi prečnimi nitkami.

Klekljali že Italijani

Prava čipka, kot imenujemo luknjičasto tkanino, narejeno s čolničkom šivalnega stroja, vezenjem ali klekljanjem z obračanjem, vozlanjem ali prepletanjem posameznih niti, pa je nedvomno evropski izum. Za pojav in razvoj čipke se lahko v prvi vrsti zahvalimo našim sosedom Italijanom. Tam naj bi nitke začeli prepletati v 15. stoletju.

Na to kažejo slike iz tega obdobja, občasno pa so čipke omenjale tudi oporoke in popisi imetja. Vrhunec izdelave čipk naj bi bilo 16. stoletje. Najlepše čipke so izdelovali v Benetkah, verjetno pa so beneški čipkarji navdih za svoje ustvarjanje našli v preprosti čipki starorimskega imperija in tisti s Sicilije. Dolgo so bile Benetke vodilni proizvajalec vezenih čipk, nato pa so jih prehiteli podjetni Genovčani, ki so začeli čipke klekljati. Po klekljani čipki je bil v 16. stoletju znan tudi Milano.

Prava ali umetna?

Prava čipka je narejena ročno iz lanene preje z vezenjem ali klekljanjem. Včasih so taki čipki dodajali še nitke srebra, zlata ali obarvane svile. Ker pa je bila nega takšnih čipk težka in draga – prati so jih morali ročno z milom in sušiti tako, da so ohranile obliko – so sedaj narejene tako, da jih lahko peremo v pralnem stroju in zato niso nič manj lepe.

Strojna ali umetna čipka je večinoma narejena iz bombaža in jo poznavalsko oko zlahka loči od prave. Lanena preja je dražja od bombaža, vendar z njo tudi lažje ročno oblikujemo želeni vzorec čipke, saj so niti tanjše in bolj gladke, kar naj bi bilo možno opaziti tudi s prostim očesom.

Svetovno znana idrijska čipka

Naša idrijska čipka je znana povsod po svetu, saj jo tujci zelo radi kupijo kot spominek ali pa jim jo podarijo slovenski gostitelji. Poklicali smo modno oblikovalko Tino Koder, ki kleklja že od otroštva in staro metodo izdelovanja idrijske čipke uporablja za izdelovanje sodobne avtorske čipke.

Povedala je, da je za modne dodatke, nakit in oblačila z dodano čipko vse več zanimanja, tudi med mladimi, starimi okrog 30 let. Čipke se vse bolj uporabljajo za krašenje doma, oblačil ali kot modni dodatek, vendar pa modna industrija večinoma uporablja le umetno čipko.