Profesor Horvath se je osredotočal na metilacijo, naravni proces, pri katerem se kemično spreminja DNK posameznika. Analiziral je več kot osem tisoč vzorcev in sproti beležil, kako staranje vpliva na metilacijo DNK od rojstva pa vse do 101. leta starosti. Medtem ko je pri večini vzorcev tkiv biološka starost sovpadala s kronološko, je bilo mogoče pri nekaterih tkivih opaziti večja odstopanja. Ugotovil je, da se ženske prsi starajo hitreje od preostalega telesa. »Zdravo tkivo dojk je v povprečju tri leta starejše kot ostalo telo. Če pa je imela ženska v preteklosti raka dojk, pa je zdravo tkivo okrog področja, kjer se je prej nahajal tumor, od preostanka telesa lahko v povprečju starejše tudi za 12 let,« je pojasnil priznani profesor genetike.

Biološka ura je odvisna od starostne skupine

Staranje dojk je po mnenju profesorja Horvatha hitrejše tudi zato, ker se vse več nežnejše populacije na svetu spopada z rakom dojk, tkivo, ki ga je prizadel tumor, pa je lahko v nekaterih primerih tudi za kar 36 let starejše od preostalega, zdravega telesa. Biološka ura se pospešuje ali upočasnjuje glede na starostno skupino. »Ritem staranja ni enoten za vse. Biološka ura teče hitreje od rojstva do najstniških let, nato pa se do dvajsetega leta upočasni in doseže bolj uravnotežen tempo,« pojasnjuje profesor Horvath in doda, da bo svoje nadaljnje raziskovanje posvetil iskanju povezave med biološko uro posameznika in povečanjem tveganja za nastanek raka.