Vodja dogodka in modna oblikovalka Barbara Živčič nam je zaupala, da je bistveno, da ponošen tekstil ne konča na odlagališčih, temveč se vrne v obtok in se s tem oblačilom podaljša življenjska doba. Vesela je bila odziva znanih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo prisotnostjo in pripravljenostjo menjati svoja rabljena oblačila, bistveno pripomogli k rušenju zakoreninjenih predsodkov. „Od današnjega večera pričakujemo predvsem druženje in podiranje tabujev, večjo prepoznavnost projekta in spodbudo ljudem, da bodo menjavali oblačila,“ nam je pred začetkom povedala Barbara. Glede na obisk in odziv javnosti smo lahko prepričani, da so zadani cilj dosegli. Seveda pa nas je zanimalo, kaj se bo zgodilo z oblačili, za katera se ne bo nihče odločil: „Oblačila, ki bodo na koncu ostala, se bodo presortirala in tisto, kar bo kot tako primerno za nadaljnjo prodajo, bomo prodajali v trgovini Dela tekstil. Tisto, kar pa ne bo za direktno prodajo, pa bomo usmerili k oblikovalcem, ki bodo oblačila preoblikovali in bodo potem šla v prodajo,“ je pojasnila. Ob tem velja omeniti, da Ekologi brez meja sodelujejo z večinoma mladimi in inovativnimi oblikovalci, ki v slovenski družbi gotovo predstavljajo velik potencial in ravno to so posamezniki, ki bodo čez nekaj let v vrhu slovenskega oblikovanja, zato je še kako pomembno, da sodelujejo pri projektu in že sedaj skrbijo za okolje.

Pomešali smo se med obiskovalce in med rabljenimi oblačili res našli ogromno takih, ki so nam bila všeč in niti približno niso bila umazana, razcapana ali ponošena. V množici smo naleteli na igralko Ivo Krajnc, ki je na izmenjavo prinesla pleten brezrokavnik, saj je ob izbiri oblačila, ki bi ga menjala, gledala tudi na to, da se ga lahko uporabi v mrzlih zimskih dneh. „Nimam nobenih moralnih zadržkov do nošenja recikliranih oblačil oziroma oblačil, ki jih je prej že kdo nosil. Ponavadi je stvar bolj v tem, ali mi je oblačilo prav in ali mi je všeč. Absolutno pa ne vidim v tem nobenega problema. V tujini recimo večja mesta to konstantno prakticirajo in zaradi tega se mi zdi, da se ljudje potem zaradi tega tudi kar dobro oblačijo,“ nam je zaupala Iva. Strinjala se je, da je tovrstnih dogodkov v Sloveniji še premalo, opaža pa trend razvoja na bolje, kar jo zelo veseli. Povedala nam je, da ima z recikliranimi oblačili veliko izkušenj, saj se jih zelo veliko poslužujejo tudi v gledališču. Prav tako pa rada skrbi za okolje in se, če se le da, udeleži vsake ekološke aktivnosti in s tem pomaga pri ozaveščanju ljudi. S podobnim namenom je prišla tudi na izmenjavo oblačil – da podpre organizatorje, opozori na problematiko in mogoče koga prepriča, da se tovrstnih dogodkov udeleži, v kolikor se jih še ni.

Zbrane je nagovorila tudi predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos in povedala zgodbo majčke, ki jo je našla med oblačili na eni od prejšnjih izmenjav. Povedala je, da je bila zelo vesela, da je našla tak kos oblačila, ki sicer izvira iz Uzbekistana in je narejen iz bombaža. Za to, da je njena majčka postala taka, kot je sedaj, je bilo porabljene veliko vode, zanjo pa je moralo prisilno delati veliko otrok, ki so na plantažah obirali bombaž. Ker je bila majica rožnate barve, jo je bilo treba tudi pobarvati, za kar so se izredno strupenim kemikalijam morale izpostavljati številne ženske. Po končni obdelavi je s transportnimi ladjami prepotovala dolgo pot čez svetovna morja in končala v eni od slovenskih trgovin, kjer so jo na razprodaji prodajali za vsega 3 evre. Ker je šlo za izredno ugoden nakup, jih je neka Slovenka kupila kar pet, a pozneje ugotovila, da jih ne rabi in jih prinesla na izmenjavo ter s tem sebi spraznila omaro, Petro pa razveselila z novim kosom garderobe, ob tem pa prihranila še veliko količino vode.

V stilskem kotičku smo opazili Jano Koteska in Manjo Plešnar, ki sta veselo vihteli škarje in iz rabljenih kosov zgolj z nekaj rezi ustvarjali popolnoma nova, unikatna oblačila. Jana nam je povedala, da sama rada reciklira oblačila in iz rabljenih ustvarja nova. Ob tem ni pomembno, ali gre za moška ali za ženska oblačila – prav iz vseh se da ustvariti popolnoma nov videz, ki je primeren za vsakogar. „Obiskovalcem pomagava svetovati pri kombinacijah, reževa, delava nov styling. Sama recimo odrežem kakšnim kavbojkam ali pa jakni rokave ali hlačnice in potem to uporabim za čisto nekaj drugega ter s tem ustvarim čisto nov videz in novo unikatno oblačilo. V tem času recesije, ko je treba varčevati, se mi to zdi odlična alternativa,“ nam je zaupala med ustvarjanjem. Sama skrbi za okolje že od malega, saj je njena mama ekologinja in so doma vedno reciklirali. Tako je tudi začela šivati in preoblikovati rabljena oblačila. Prepričana je, da recesija iz ljudi izvleče kreativnost in je mogoče to celo pozitivna stran razmer, v katerih smo se znašli. Meni, da je domišljija vse, kar človek potrebuje, njo pa pri preoblikovanju vodi oblačilo samo. „Vsako oblačilo nima potenciala za spremembo in zanimivo mi je to, da se iz ideje, ki je že bila prej od nekoga drugega, naredi nekaj novega. Fino mi je odrezati stvari, dodajati, šivati, prišiti. V bistvu se igraš. Jaz sem danes rekla, da sem tukaj kot v peskovniku,“ je bila polna navdiha Jana, ki verjame, da obleka naredi človeka, vendar pa tudi človek naredi obleko.

Zelo razveseljivo je bilo, da je bilo med gosti, ki so se odločili izmenjati oblačila, veliko mladih, kar nakazuje na to, da se tudi mladi zavedajo problematike, ki jo s seboj prinaša onesnaževanje okolja in nespametno ravnanje z naravnimi viri. Na vprašanje, kje so izvedeli za dogodek, so nam številni veseli zaupali, da preko Facebooka. Družbena omrežja torej vendarle nimajo samo negativnih vplivov na ljudi, temveč jih tudi privabljajo na tovrstne dogodke in s tem k ohranjanju okolja. Ena od obiskovalk nam je zaupala, da je prinesla oblačila, ki jih v zadnjem letu ni niti enkrat oblekla, kar je lahko dobro merilo za vsakega izmed nas, ko se odločamo o tem, česar v že tako prepolni omari ne potrebujemo več. Ob pogledu na zagrete iskalce novih oblačil smo videli same vesele obraze, kar je nakazovalo na to, da so našli nekaj, kar jim je všeč in s tem je bil dosežen namen izmenjave. Ob oddaji oblačil je vsak dobil Zeleni pečat in s tem tudi formalno zapečatil svoje predsodke in postal ambasador nošenja rabljenih oblačil.

Namen je ustanovitev socialnega podjetja

Dogodek se je izvajal v sklopu projekta Tovarna dela - Tekstil, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, namen pa je ustanoviti socialno podjetje, ki se bo ukvarjalo s prodajo recikliranih oblačil in bo zaposlovalo v družbi težje zaposljive osebe. V dveh urah so gostje na izmenjavo prinesli približno 150 kilogramov oblačil, modnih dodatkov in obutve. Na ta način so ohranili 900.000 litrov vode, kar je zares pohvalno. Oblačila so spet vrnili v obrok in jim s tem podaljšali življenjsko dobo ter se razveselili novega kosa oblačila, ki se ga je nekdo drug naveličal. Ob koncu smo se lahko vsi strinjali, da se nismo dobili zadnjič in da bodo Ekologi brez meja nadaljevali s svojimi prizadevanji v začrtani smeri ter tako prispevali k ohranjanju okolja in osveščanju ljudi. Res je, da gre le za kapljico v morju, a vedeti moramo, da več kapljic bomo dodali, večje bo morje.