Prvotno so rokavice izgledale kot vrečke čez dlani, ki so stisnjene v zapestju. Šele pozneje so najprej palec ločili od ostalih prstov, nato pa so izdelali take, v katerih je imel vsak prst svojo odprtino. V starem Egiptu so rokavice nosili faraoni kot simbol njihovega nadrejenega položaja. To potrjujejo tudi najdbe, saj je raziskovalec Howard Carter leta 1922 v Tutankamonovi grobnici (Tutankamon naj bi umrl okrog leta 1323 pred našim štetjem) med drugim našel tudi 27 parov usnjenih rokavic. Antični Rimljani so po poročilih zgodovinarjev že ločili med tremi vrstami rokavic: rokavice, v katerih je vsak prst ločen od drugim so tako imenovali Digitales, rokavice brez prstov Chirotocae, kot tretje pa so ločevali zimske rokavice, ki so jih imenovali Mufsulae in so bile izdelane iz lanenega platna ali svile. O njih piše tudi Homer v svojem večnem epu Odiseja, prav tako pa so ohranjeni zapisi tudi pri Perzijcih in Grkih. Pozneje so jih nosili gladiatorji, da so lažje premagovali naoljene nasprotnike.

Različni pomeni

Pozneje so v nekaterih drugih kulturah rokavice uporabljali pri hrani. Ker še niso poznali vilic, so jedli z rokavicami, da si ne bi opekli in umazali rok. To je bilo uveljavljeno še v srednjem veku. Pozneje, v fevdalizmu, so pomembno vlogo dobile pri posebnih ritualih in v katoliških cerkvah. Rokavica krščanskega voditelja je bila recimo znak za podelitev pravice do trženja. Če so hoteli v srednjem veku ustanoviti mesto, je moral vladar v znak odobritve tja poslati par rokavic in s tem je bilo to mesto umeščeno na zemljevid. Če pa je v tistem času kdo vrgel rokavico komu pred noge, je to pomenilo neposredni izziv na dvoboj. Če je rokavica komu priletela v obraz, je to pomenilo žalitev, ki jo je bilo treba maščevati. V kolikor je srednjeveška dama poklonila rokavico vitezu, je bil to simbol dobrodušnosti in naklonjenosti.

Če so v preteklosti škofje nosili zlate, duhovniki pa bele rokavice, je Cerkev svoje stališče v 9. stoletju drastično spremenila in jih prepovedala. Od takrat so bile tako dovoljene zgolj še tiste iz ovčje kože. So pa imele rokavice takrat tudi že kar nekaj nasprotnikov. Med najbolj glasnimi in vplivnimi je bil filozof Gaius Musonius Rufus, ki se mu je zdelo nesprejemljivo, da zdravi ljudje svoje roke prekrivajo s platnom. A nasprotnikov je bilo očitno premalo in tako se je ta funkcionalen modni dodatek na srečo ohranil vse do danes. Prvi pravni dokument, ki omenja rokavice, izhaja iz časov Karla Velikega, ko so dopustili lov na divje živali za potrebe usnjarske industrije in izdelovanja rokavic. Prvi modeli za ženske so se pojavili šele okrog leta 1000, uveljavili pa so se šele v 12. in 13. stoletju. Bili so odišavljeni, dovršeno izvezeni ter pogosto okrašeni z dragulji in biseri. V poznem srednjem veku so rokavice postale domena visoke mode višjih razredov.

Prve rokavice so bile usnjene in so bile narejene s pomočjo lepljenja ali šivanja. Kakovost je bila takrat še precej slaba. Rojstni kraj industrijske proizvodnje rokavic pa je Francija, kjer je bil prvi ceh tovrstne obrti ustanovljen že leta 1190. Pozneje pa so jih Hugenoti prenesli v sosednjo Nemčijo in v Anglijo, kjer so postale velik hit med plemstvom in dostojanstveniki. Matthäus Paris je poročal, da je bil znan vladar Henrik II. pokopan z rokavicami na rokah. Vendarle pa je industrija rokavic ostala v rokah Francozov vse do obdobja Napoleona, ko so se odločili poslovne skrivnosti izdelovanja deliti s preostalo Evropo. Potem so bile rokavice pogosto videne na moških rokah (predvsem pri kočijažih, natakarjih in služabnikih, kjer so bile del uniforme), veljalo pa je, da morajo v enem dnevu zamenjati vsaj šest parov. Tudi prava dama jih je morala imeti na vsakem plesu, na katerem ji jih ni bilo dovoljeno sneti. Leta 1807 je Anglež James Winter izumil stroje za obdelavo rokavic, in to je pomenilo začetek serijske proizvodnje. S tem se je zmanjšala cena in povečala kakovost, tako da so rokavice kmalu postale dostopne vsakomur.

Različni materiali

Danes poznamo veliko različnih modelov in materialov, iz katerih so narejene rokavice. Med najpogostejšimi so usnje (naravno in umetno), bombaž, volna, svila in sintetični materiali, med katerimi prevladujeta guma in lateks. Večinoma so unikatne velikosti, včasih pa so merjene tudi v velikostih, ki jo dobimo z obsegom dlani. Poleg tega, da so dizajnerski dodatek, jih uporabljamo za zaščito pred mrazom, tiste iz sintetičnih materialov pa največkrat služijo za zaščito rok pred nevarnimi snovmi in možnostmi okužbe (le katera ne pozna gumijastih, ki jih uporablja pri pomivanju in čiščenju). Danes prav tako poznamo kolesarske, motoristične, boksarske in druge športne rokavice.

Usnje in semiš

Kar zadeva letošnje modne trende, bomo to zimo ženske nosile modne in lepo oblikovane usnjene rokavice različnih barv (čeprav je poudarek na črni), ki jih bomo okrasile z različnimi vzorci, zakovicami in gumbi. Modne so tudi rokavice z 'odrezanimi prsti', ki lepo poudarijo naše nohte in imajo hkrati izredno funkcionalen učinek. Med materiali je letošnjo zimo moden tudi semiš različnih barv, ki se ga da lepo kombinirati s čevlji ali škornji z enakih materialov. Če ste drzne in dajete poudarek glamurju, potem se odločite za kačji ali krokodilji vzorec, ki je lahko naraven ali lakiran. Za kakšne posebne priložnosti in gala prireditve so primerne tudi svilene ali mrežaste rokavice, za sprehod po mestu pa si je najbolje nadeti letošnji modni hit – bombažne ali volnene rokavice 'z odrezanimi prsti', ki segajo do komolcev in katerih barvo lahko kombiniramo s preostalimi kosi oblačil, ki jih imamo na sebi.