O projektu slovenske modne oblikovalke Tine Gorjanc so se te dni razpisali številni svetovni mediji, med drugim Mirror, The Guardian in Elle, kar ni prav nič čudnega. Tina se je namreč odločila za zelo nenavaden modni projekt, ki ga je poimenovala Pure Human in bo vključeval usnjene izdelke iz kože, vzgojene iz DNK Alexandra McQueena. S tem želi opozoriti na problematiko nezaščitenega genskega materiala.

»Nikakor nisem pričakovala tolikšne medijske podpore za moj projekt. Zelo me veseli, da mi mediji pomagajo izpostavljati probleme, na katere opozarja moj projekt Pure Human. Vseeno pa se kdaj zgodi, da je namen projekta drugače interpretiran in mi je v tem primeru zelo žal, da postane njegov pomen okrnjen na zgolj 'srhljivo kolekcijo iz človeške kože znane osebnosti',« nam je zaupala Tina, ki se v Londonu šola na Central Saint Martins.

Čeprav so mediji poročali, da je Tina v laboratoriju gojila kožo Alexandra McQueena in jo uporabila za usnjene torbe in jakne, sama pravi, da to ne drži. »Če ste mislili, da sem neki srhljivi nori genij, ki v laboratoriju na skrivaj goji McQueenovo kožo, vas moram razočarati.« DNK modnega oblikovalca je dobila iz las, ki jih je oblikovalec vključil v svojo prvo kolekcijo iz leta 1992 in se je imenovala Jack the Ripper Stalks His Victims. Kolekcijo je posvetil viktorijanski dobi, ko so prostitutke prodajale kodre svojih las, McQueen pa je njim v počastitev na oblačila namesto navadnih modnih etiket našil snope lastnih las.

Prvi del procesa, na katerem je baziran koncept projekta Pure Human, se imenuje de-extinction. Ta se začne, ko iz specifičnega vira, kot so ohranjeni lasje, koža ali kosti, izvlečejo genetske informacije s pomočjo bioloških spojin."Te informacije so nato uporabne za 'programiranje' že obstoječega kožnega vzorca." Drugi del procesa vključuje običajne tehnike predelave kože v usnje. »Moram pa dodati, da so poskusi, ki so nastali v laboratoriju v okviru projekta, informativne narave. Namenjeni so bili predvsem mojemu razumevanju tehnologije in ugotavljanju, do kakšne mere bi se to dalo izrabiti za komercialne namene. To pomeni, da v laboratoriju nismo vzgajali McQueenove kože, temveč testirali dele opisanega procesa.« Celoten proces je še precej v zametkih.

In kakšen je bil do zdaj odziv modne znamke McQueen in svojcev?

»Na zaključni razstavi Centarl Saint Martinsa sem spoznala eno od predstavnic modne znamke. Obvestila me je, da se v njihovih studiih govori o projektu in da se jim koncept takega projekta zdi zelo zanimiv. Od družine nisem prejela odziva, do mene pa je stopilo nekaj posameznikov, ki so dejali, da so McQueena osebno poznali in da menijo, da bi mu bila ideja mojega projekta verjetno všeč, saj je sam rad počel podobne provokacije v luksuzni industriji.«

Glavni namen projekta je opozoriti na luknje v zakonu, ki naj bi ščitil uporabo naših bioloških informacij. Takšne luknje nastajajo zaradi nezmožnosti zakonodaje, da bi sledila hitremu razvoju današnje tehnologije. »Prav to pa omogoča, da lahko biološke materiale postavimo v vlogo enega novih virov luksuzne industrije.«