Kašmir je najkakovostnejša vrsta volne. Pridobivajo jo z izčesavanjem najfinejšega runa kašmirske koze. Videti je kot svileno mehko predivo, ki je toplo in lahko. Prav zaradi dejstva, da je kašmir zelo lahek, so puloverji in jope iz tega materiala prijetni na otip in jih zato rade oblečemo. Zaradi puhaste mehkobe ga vse pogosteje dodajajo tudi zimskim šalom. Največkrat nastopa v kombinaciji s svilo, a ker je na trgu zaslediti vse več ponaredkov, je pri nakupu dobro še enkrat pogledati na listek, na katerem je napisana vsebnost posameznega materiala – še posebej, če ima izdelek sumljivo nizko ceno.

Alpaka

Volna alpaka je precej podobna kašmiru, a jo pridobivajo iz volne alpak. Alpake so udomačena vrsta južnoameriške kamele. Njihova domovina so Andi, po videzu pa so precej podobne lamam. Njihova volna slovi po izredni kakovosti in je zaradi barvite dlake na voljo v mnogih naravnih barvnih odtenkih. V tekstilni industriji je še posebej cenjena volna mladičkov, ki je še posebej fina.

Merino

Merino volna je prav tako ena izmed zelo finih vrst volne. Je nežna kot svila, saj je dlaka avstralskih ovac merino tanjša kot dlaka drugih živali, ki dajejo volno. Poleg tega, da je znana kot izreden izolator, ki telo ščiti pred mrazom in vlago, slovi tudi po izredni mehkobi. Večinoma jo najdemo v sestavi tanjših puloverjev in kot podlogo v zimskih škornjih, a ker velja za cenejšo alternativo kašmira, je pričakovati, da bo njena uporaba v naslednjih letih strmo narasla.

Če dobite v roke izdelek iz strižene volne, je to znak, da prihaja neposredno od živali in da torej ni obdelana. Ta vrsta volne je cenovno precej ugodna in zato ne preseneča, da je najpogostejša izbira pri puloverjih, pulijih in jopicah. Vse bolj priljubljeno je tudi recikliranje strižene volne: groba in ostra volna, ki pri tem nastane, je idealna za klobučevino, ne pa tudi za sestavo oblačil.

Angora

Angora je izredno mehka in prestižna volna istoimenskega zajca. Zaradi večjega zaslužka se kot angora velikokrat prodaja tudi navadna zajčja dlaka, zato je treba biti pri nakupu oblačil iz tega materiala še posebej previden. Angoro lahko hitro zamenjate tudi z moherjem, ki pa je dlaka angora koze. Obe vrsti volne sta na prvi pogled videti zelo puhasti, a imata obenem tudi kar nekaj pomanjkljivosti: štrleča vlakna na oblačilih iz angore ali moherja lahko ob stiku namreč močno dražijo oči, zato morda niso najboljša izbira.

Akril je sintetično vlakno in priljubljen nadomestek volne. Ko prvič oblečemo oblačilo iz akrila, nam daje podoben občutek kot od živali pridobljena volna. Ne praska, velja pa za precej težak material. Velika pomanjkljivost akrila je tudi ta, da ni zračen, zato se v puloverju iz te tkanine začnemo potiti veliko prej, kot v naravni volni. Prav tako začnejo na sintetiki hitreje nastajati mucke, ki jih velikokrat le s težavo spravimo z oblačil. Včasih je torej dobro pogledati, iz česa je oblačilo narejeno, preden ga kupimo. To, kar je lepo za oči, namreč ni vedno prijazno tudi do naših živčkov in potrpljenja.

Viskoza

Viskozo pridobivajo iz celuloze in ni sintetičen material, kot se pogosto domneva. Je zelo priročna in udobna za nošenje. V zimskem času prijetno greje, poleti nekoliko hladi, torej je po funkciji precej podobna bombažu. Če iščete lep zimski pulover, je pri izbiri veliko odvisno tudi od materiala in glede na vse karakteristike viskoze, je ta lahko v večini primerov prava izbira – pa še precej ugodna je.