"Zmagali smo, ljudje! Zmagali! Od danes tudi uradno: SAMO JA POMENI JA. Zmagali smo. Skupaj!". Besede, ki so jih zapisali na Facebookovem profilu Inštituta 8. marec, ki so eni ključnih pobudnikov za spremembo definicije posilstva v Sloveniji po dokončnem sprejemu sprememb kazenskega zakonika na področju spolne nedotakljivosti. Z njimi je državni zbor uzakonil načelo soglasja po modelu "ja pomeni ja" in po besedah direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač je uzakonjenje sprememb jasno pokazalo, da ima vsaka žrtev posilstva v državnem zboru svoj glas.

Velika razlika med "ne pomeni ne" in "ja pomeni ja"

Slovenija je imela do sedaj uzakonjen model prisile, ki predvideva, da je storilec uporabil silo in da se je žrtev upirala. V nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, so vrsto let opozarjali, da se žrtve v mnogih primerih niso zmožne upreti, na primer iz strahu ali ker od šoka "zamrznejo" in ohromijo. Ena izmed glavnih kritik modela prisile je bila torej zahteva žrtve po upiranju storilcu, kar v praksi lahko tudi pomeni, da bi se žrtev še huje izpostavila nevarnosti. Pričakovati slednje od žrtve je ne zgolj neprimerno, ampak tudi nerazumno, denimo opozarjajo avtorji v analizi Ustreznejša obravnava spolne kriminalitete, ki so jo leta 2018 objavili na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pozivi k spremembi zakonodaje in tudi pogovori, v kateri smeri naj bi šla, so se vrstili že dlje časa. Na ministrstvu za pravosodje so recimo sprva usklajevali predlog za uveljavitev modela veta oziroma "ne pomeni ne". Z njim bi bil sicer storjen majhen korak naprej, saj ne predvideva več pogoja, da mora storilec uporabiti silo ali groziti z njo, niti se ne zahteva od žrtve, da se napadalcu fizično upre. Obenem pojmuje privolitev k spolnemu dejanju na način, da privolitve ni, če oseba reče "ne" na kakršno koli spolno pobudo, vendar mora žrtev svoje nesoglasje še vedno jasno izraziti z "ne" oziroma na drug primerljiv verbalni način, sicer se domneva, da se je strinjala s spolnim odnosom.

A, kot opozarjajo avtorji študije pravne fakultete, model "ne pomeni ne" ne upošteva, da žrtev nasilja pogosto ne reče "ne", ampak ostane tiho ali popolnoma pasivna, saj lahko ohromi zaradi šoka ali strahu. Na Amnesty International Slovenija so denimo lepo ponazorili pomanjkljivost modela veta, ko so ob pogovorih o potrebnih spremembah poudarjali, da predlog "ne je ne" ni ustrezen, "ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla ne, temveč, ali je rekla da". To pa se doseže z uveljavitvijo modela "ja pomeni ja", kar pomeni, da se vsaka oseba sama odloči, ali je pripravljena na in si želi spolni odnos. Če ni privolila aktivno in svobodno (z besedami ali dejanji), je tak spolni odnos posilstvo."

Vmes so ogorčenje in obsojanja sprožila pričevanja o spolnem nadlegovanju na AGRFT in gibanje Jaz tudi, kjer so žrtve posilstev izpovedovale svoje zgodbe in stiske. Tedaj je Inštitut 8. marec skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami prevzel pobudo in zbral potrebne podpise za referendum za spremembo definicije posilstva v model "ja pomeni ja". Njihov predlog je posvojila opozicija, sledila je vlada, ki je prav tako spremenila prej predvideni model "ne je ne" v "ja je ja".

V Inštitutu 8. marec so takrat poudarili, da model "ja pomeni ja" žrtve razbremeni občutkov krivde, ki jih nalaga trenutna pravna ureditev spolnega nasilja in posilstva. "V obstoječi ureditvi morajo žrtve dokazovati, da so se upirale, saj se dvomi, ali so se upirale dovolj. S predlaganim modelom se žrtvi neposredno odvzema občutek krivde za preživeto nasilje. Uvedba modela "ja pomeni ja" predstavlja velik korak za splošno družbeno občutljivost in razumevanje spolnega nasilja, saj jasno in enoznačno sporoča, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo," so tedaj zapisali na njihovi spletni strani.

Slovenija je postala 13. evropska država, ki ima model soglasja, in uzakonjena novela zdaj predvideva, da morajo vsi udeleženi z besedami ali dejanji izraziti jasen da spolnemu odnosu, sicer gre za kaznivo dejanje. Model "ja pomeni ja" torej zahteva pritrdilno soglasje vseh udeleženih v spolnem odnosu. Kot poudarjajo avtorji študije pravne fakultete, mora tisti, ki da pobudo za spolno ravnanje, prej pridobiti privolitev druge osebe, če iz besed oziroma dejanj druge osebe ne izhaja jasen "da", pa gre za kaznivo dejanje, tudi če je druga oseba v odnosu zgolj pasivna. "Odslej velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo. Privolitev je ključnega pomena," poudarjajo v Amnesty International Slovenija. 
 

Kako ravnati ob posilstvu?

Treba je vedeti, da so redka posilstva, ki jih izvršijo neznani storilci; žrtev največkrat pozna napadalca in storilec je pogosto iz žrtvinega socialnega okolja, na Policiji pa obravnavajo tudi primere, ko žrtev spozna storilca tik pred posilstvom, denimo na zabavi ali na kakšnem drugem srečanju. Posilstva se dogajajo na različnih krajih - tako doma kot tudi zunaj, v avtomobilih, največkrat pa v stanovanjih bodisi storilca bodisi žrtve.

Lahko so načrtovana in se storilec predhodno pripravi, lahko pa izkoristi posebne okoliščine. Slednje je lahko, ko sta sama z žrtvijo in ko v bližini ni ljudi, ki bi slišali dogajanje, in ni videonadzornih sistemov ali ko posiljevalec izkoristi psihofizično stanje žrtve, so opozorili na Policiji, pri čemer še posebej opozarjajo na previdnost predvsem mlajše skupine, ki se udeležujejo zabav dolgo v noč, kjer se lahko zaužije večje količine psihoaktivnih substanc. Ravno v opisanih okoliščinah se namreč žal velikokrat zgodi spolna zloraba žrtve, ki jo prijatelji ali znanci zapustijo v družbi oseb, ki so jih spoznali na zabavi.

Na Policiji sicer pravijo, da bodo tudi po spremembi zakonodaje ravnali kot doslej. "Tudi v prihodnje se bomo nemudoma odzvali in sprejeli prijavo. Ugotavljali bomo okoliščine dogajanja in zavarovali sledi in druge dokaze," so poudarili. Menijo pa, da so spremembe dobrodošle, "saj inkriminirajo tudi spolno zlorabo osebe, ki zaradi strahu pred storilcem "zmrzne" in to storilec izkoristi".

Zadnjih pet let sicer na Policiji letno obravnavajo 68 posilstev, pri čemer je treba vedeti, da jih veliko ostane neprijavljenih. Žrtev namreč molči zaradi različnih razlogov, zaradi sramu, strahu pred obsojanjem okolice in bojazni, da ji ne bodo verjeli. Nova ureditev pa bo, upajmo, sčasoma spremenila tudi dojemanje posilstva v družbi in se bolj postavila na stran žrtve.

Prepotrebna je namreč sprememba družbene miselnosti na področju spolnih zlorab in večja podpora žrtvam. Žrtve so namreč pogosto osamljene in molčijo, ker se bojijo odziva okolice ter dolgih in mučnih postopkov na Policiji in sodišču. Žrtve morajo dobiti svoj glas, treba jim je pomagati in posilstvo je treba vedno obsoditi. Tako kot so na primer zapisali v Amnesty International Slovenije: "Seks brez privolitve je posilstvo. Tako enostavno je – tu ni nobenih sivih področij. Posilstvo je tudi, če je žrtev pod vplivom pijače ali opojnih substanc. In tudi, če gre žrtev sama z nekom domov ali nosi oblačila, ki razkrivajo telo. In prav tako je posilstvo, čeprav žrtev ni jasno rekla "ne" ali se ni upirala."