Zadovoljna.si
Ženska

Stop: nasilje nad ženskami

Posilstvo: take spremembe prinaša model "ja pomeni ja"

Špela Zupan, STA
14. 06. 2021 07.39
0

Do sedaj je v Sloveniji veljalo, da je posilstvo kaznivo zgolj, če so uporabljeni nasilje, grožnje ali prisila. Zdaj pa smo tudi pri nas doživeli spremembo kaznivega dejanja posilstva iz modela prisile v model soglasja oziroma samo "ja pomeni ja". Preverite, kaj prinašajo spremembe definicije posilstva in kako ravnati po posilstvu.

"Zmagali smo, ljudje! Zmagali! Od danes tudi uradno: SAMO JA POMENI JA. Zmagali smo. Skupaj!". Besede, ki so jih zapisali na Facebookovem profilu Inštituta 8. marec, ki so eni ključnih pobudnikov za spremembo definicije posilstva v Sloveniji po dokončnem sprejemu sprememb kazenskega zakonika na področju spolne nedotakljivosti. Z njimi je državni zbor uzakonil načelo soglasja po modelu "ja pomeni ja" in po besedah direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač je uzakonjenje sprememb jasno pokazalo, da ima vsaka žrtev posilstva v državnem zboru svoj glas.

Velika razlika med "ne pomeni ne" in "ja pomeni ja"

Slovenija je imela do sedaj uzakonjen model prisile, ki predvideva, da je storilec uporabil silo in da se je žrtev upirala. V nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, so vrsto let opozarjali, da se žrtve v mnogih primerih niso zmožne upreti, na primer iz strahu ali ker od šoka "zamrznejo" in ohromijo. Ena izmed glavnih kritik modela prisile je bila torej zahteva žrtve po upiranju storilcu, kar v praksi lahko tudi pomeni, da bi se žrtev še huje izpostavila nevarnosti. Pričakovati slednje od žrtve je ne zgolj neprimerno, ampak tudi nerazumno, denimo opozarjajo avtorji v analizi Ustreznejša obravnava spolne kriminalitete, ki so jo leta 2018 objavili na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Razlogov, zakaj ženske, ki so bile žrtev spolne zlorabe, molčijo, je veliko
Preberi še
Razlogov, zakaj ženske, ki so bile žrtev spolne zlorabe, molčijo, je veliko

Pozivi k spremembi zakonodaje in tudi pogovori, v kateri smeri naj bi šla, so se vrstili že dlje časa. Na ministrstvu za pravosodje so recimo sprva usklajevali predlog za uveljavitev modela veta oziroma "ne pomeni ne". Z njim bi bil sicer storjen majhen korak naprej, saj ne predvideva več pogoja, da mora storilec uporabiti silo ali groziti z njo, niti se ne zahteva od žrtve, da se napadalcu fizično upre. Obenem pojmuje privolitev k spolnemu dejanju na način, da privolitve ni, če oseba reče "ne" na kakršno koli spolno pobudo, vendar mora žrtev svoje nesoglasje še vedno jasno izraziti z "ne" oziroma na drug primerljiv verbalni način, sicer se domneva, da se je strinjala s spolnim odnosom.

A, kot opozarjajo avtorji študije pravne fakultete, model "ne pomeni ne" ne upošteva, da žrtev nasilja pogosto ne reče "ne", ampak ostane tiho ali popolnoma pasivna, saj lahko ohromi zaradi šoka ali strahu. Na Amnesty International Slovenija so denimo lepo ponazorili pomanjkljivost modela veta, ko so ob pogovorih o potrebnih spremembah poudarjali, da predlog "ne je ne" ni ustrezen, "ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla ne, temveč, ali je rekla da". To pa se doseže z uveljavitvijo modela "ja pomeni ja", kar pomeni, da se vsaka oseba sama odloči, ali je pripravljena na in si želi spolni odnos. Če ni privolila aktivno in svobodno (z besedami ali dejanji), je tak spolni odnos posilstvo."

Samo "ja pomeni ja"
Samo "ja pomeni ja"FOTO: Miro Majcen

Vmes so ogorčenje in obsojanja sprožila pričevanja o spolnem nadlegovanju na AGRFT in gibanje Jaz tudi, kjer so žrtve posilstev izpovedovale svoje zgodbe in stiske. Tedaj je Inštitut 8. marec skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami prevzel pobudo in zbral potrebne podpise za referendum za spremembo definicije posilstva v model "ja pomeni ja". Njihov predlog je posvojila opozicija, sledila je vlada, ki je prav tako spremenila prej predvideni model "ne je ne" v "ja je ja".

V Inštitutu 8. marec so takrat poudarili, da model "ja pomeni ja" žrtve razbremeni občutkov krivde, ki jih nalaga trenutna pravna ureditev spolnega nasilja in posilstva. "V obstoječi ureditvi morajo žrtve dokazovati, da so se upirale, saj se dvomi, ali so se upirale dovolj. S predlaganim modelom se žrtvi neposredno odvzema občutek krivde za preživeto nasilje. Uvedba modela "ja pomeni ja" predstavlja velik korak za splošno družbeno občutljivost in razumevanje spolnega nasilja, saj jasno in enoznačno sporoča, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo," so tedaj zapisali na njihovi spletni strani.

Privolitev v modelu "ja pomeni ja" razumemo kot svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno in svobodno podano soglasje. Lahko je dano z besedami ali dejanji, dokler besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti. Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje. Inštitut 8. marec

Slovenija je postala 13. evropska država, ki ima model soglasja, in uzakonjena novela zdaj predvideva, da morajo vsi udeleženi z besedami ali dejanji izraziti jasen da spolnemu odnosu, sicer gre za kaznivo dejanje. Model "ja pomeni ja" torej zahteva pritrdilno soglasje vseh udeleženih v spolnem odnosu. Kot poudarjajo avtorji študije pravne fakultete, mora tisti, ki da pobudo za spolno ravnanje, prej pridobiti privolitev druge osebe, če iz besed oziroma dejanj druge osebe ne izhaja jasen "da", pa gre za kaznivo dejanje, tudi če je druga oseba v odnosu zgolj pasivna. "Odslej velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo. Privolitev je ključnega pomena," poudarjajo v Amnesty International Slovenija. 
 

Klofutanje, brcanje, ožiganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji.
Preberi še
Klofutanje, brcanje, ožiganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji.

Kako ravnati ob posilstvu?

Treba je vedeti, da so redka posilstva, ki jih izvršijo neznani storilci; žrtev največkrat pozna napadalca in storilec je pogosto iz žrtvinega socialnega okolja, na Policiji pa obravnavajo tudi primere, ko žrtev spozna storilca tik pred posilstvom, denimo na zabavi ali na kakšnem drugem srečanju. Posilstva se dogajajo na različnih krajih - tako doma kot tudi zunaj, v avtomobilih, največkrat pa v stanovanjih bodisi storilca bodisi žrtve.

Lahko so načrtovana in se storilec predhodno pripravi, lahko pa izkoristi posebne okoliščine. Slednje je lahko, ko sta sama z žrtvijo in ko v bližini ni ljudi, ki bi slišali dogajanje, in ni videonadzornih sistemov ali ko posiljevalec izkoristi psihofizično stanje žrtve, so opozorili na Policiji, pri čemer še posebej opozarjajo na previdnost predvsem mlajše skupine, ki se udeležujejo zabav dolgo v noč, kjer se lahko zaužije večje količine psihoaktivnih substanc. Ravno v opisanih okoliščinah se namreč žal velikokrat zgodi spolna zloraba žrtve, ki jo prijatelji ali znanci zapustijo v družbi oseb, ki so jih spoznali na zabavi.

In kako ravnati po posilstvu? Na Policiji svetujejo, naj žrtev posilstvo nemudoma prijavi na najbližji policijski postaji. Pomembno je, da se ne preoblači, čisti oblačil, umiva ali tušira. Veliko žrtev namreč ne prijavi takoj, v stiski ne vejo, kaj narediti, morda se sčasoma komu zaupajo, poiščejo podporo in razumevanje, in se za prijavo odločijo po nekaj dneh. Če se žrtev takoj ne odloči prijaviti posilstva, pa naj po napadu dobro posuši perilo in oblačila, ki jih je imela oblečena ob posilstvu, ter jih shrani v čiste papirnate ovoje ali vrečke.

Na Policiji sicer pravijo, da bodo tudi po spremembi zakonodaje ravnali kot doslej. "Tudi v prihodnje se bomo nemudoma odzvali in sprejeli prijavo. Ugotavljali bomo okoliščine dogajanja in zavarovali sledi in druge dokaze," so poudarili. Menijo pa, da so spremembe dobrodošle, "saj inkriminirajo tudi spolno zlorabo osebe, ki zaradi strahu pred storilcem "zmrzne" in to storilec izkoristi".

Žrtev praviloma pozna storilca. Pogosto posilijo prijatelji, znanci, partnerji, žrtev lahko v šoku zamrzne, se ne upira in ne izreče "ne".
Žrtev praviloma pozna storilca. Pogosto posilijo prijatelji, znanci, partnerji, žrtev lahko v šoku zamrzne, se ne upira in ne izreče "ne". FOTO: iStockphoto

Zadnjih pet let sicer na Policiji letno obravnavajo 68 posilstev, pri čemer je treba vedeti, da jih veliko ostane neprijavljenih. Žrtev namreč molči zaradi različnih razlogov, zaradi sramu, strahu pred obsojanjem okolice in bojazni, da ji ne bodo verjeli. Nova ureditev pa bo, upajmo, sčasoma spremenila tudi dojemanje posilstva v družbi in se bolj postavila na stran žrtve.

Prepotrebna je namreč sprememba družbene miselnosti na področju spolnih zlorab in večja podpora žrtvam. Žrtve so namreč pogosto osamljene in molčijo, ker se bojijo odziva okolice ter dolgih in mučnih postopkov na Policiji in sodišču. Žrtve morajo dobiti svoj glas, treba jim je pomagati in posilstvo je treba vedno obsoditi. Tako kot so na primer zapisali v Amnesty International Slovenije: "Seks brez privolitve je posilstvo. Tako enostavno je – tu ni nobenih sivih področij. Posilstvo je tudi, če je žrtev pod vplivom pijače ali opojnih substanc. In tudi, če gre žrtev sama z nekom domov ali nosi oblačila, ki razkrivajo telo. In prav tako je posilstvo, čeprav žrtev ni jasno rekla "ne" ali se ni upirala."

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 493