Pablo Ruiz Picasso se je rodil leta 1881 v Malagi. Študiral je v Barceloni in Madridu, od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po II. svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju priredil tudi po dve ali tri razstave. Umrl je 8. aprila 1973 v Mouginsu. V svojem izjemno plodovitem ustvarjalnem življenju je prešel več faz. Realističnemu obdobju (1895–1901), v katerem je uporabljal močne barve, je sledilo modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904–1906) zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein. V obdobju kubizma (1906–1925) so nastale slike Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin ter kolaži. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma od 1925 do 1945, v katerem je denimo nastala slika Ples, nato pa čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.

Med deli, s katerimi se je za vedno zapisal v zgodovino likovne umetnosti, velja omeniti še ciklus radirank Sanje in laži F. Franca (1937), sliko Vojna in mir (1952) ter plastike Ženska glava (1909), Kitara (1912), Bikova glava (1943) in Koza (1950).