Vidne plasti v ledenem vzorcu pomenijo obdobja, ko se je poletni sneg na ledenem pokrovu stalil in nato znova zamrznil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Znanstveniki so s pomočjo debeline teh slojev ugotavljali, kako se je talil sneg in kako so se spreminjale temperature na preiskovanem območju zadnjih tisoč let.

"Ugotovili smo, da so bile najhladnejše razmere na Antarktičnem polotoku in najmanjša količina staljenega poletnega snega pred okoli 600 leti," je povedala vodja raziskave Nerilie Abram. Po njenih navedbah je bila takrat temperatura za okoli 1,6 stopinje nižja kot konec 20. stoletja, količina letnih snežnih padavin, ki so se stalile in znova zamrznile, pa je znašala okoli 0,5 odstotka.

"Danes se vsako leto stali skoraj desetkrat več snežnih padavin," nadaljuje Abramova. "Medtem ko so se temperature postopoma zviševale skozi stoletja, se je taljenje okrepilo v drugi polovici 20. stoletja."

Abramova je še povedala, da so znanstveniki s pomočjo te raziskave dobili natančnejše ocene o neposrednem in posrednem prispevku antarktičnega ledu k dvigu morske gladine. "To pomeni, da se je Antarktični polotok segrel do te mere, da lahko celo majhno zvišanje temperature sproži veliko povečanje taljenja poletnega ledu," je opozorila.