Znanstveniki so med raziskavo uporabili poseben računalniški program, ki je simuliral delovanje človeških možganov in njihovega odzivanja na vrsto socialnih izzivov. Računalniški program je omogočal dva različna scenarija. V prvem sta se kriminalca, ki ju je ujela policija, morala odločiti, ali bi policiji razkrila zločine drugega. V drugem scenariju pa sta se posameznika v snegu ujetem avtomobilu morala odločiti, ali bosta sodelovala, da se skupaj izkopljeta, ali pa bosta le sedela in drug drugemu prepustila delo.

Čeprav bi posameznik v obeh primerih več pridobil s sebičnim in egoističnim vedenjem, pa so znanstveniki odkrili, da se je z razvojem možganov človek vedno raje in pogosteje odločal za sodelovanje. Po mnenju znanstvenikov se je začel človek bolj zavedati recipročnosti. "Če sodeluješ, jaz pa goljufam, bi se ti naslednjič, ko prideva v stik, lahko po tihem odločil: Glede na to, da je zadnjič goljufal, ne bom sodeloval z njim. Tako da moraš sodelovati, če hočeš sodelovati v prihodnje," je dejal eden od avtorjev študije Luke McNally z dublinske univerze Trinity College.