Raziskave, izvedene v Afriki, Evropi in Aziji, so pokazale, da je bil človek nekoč bolj vzdržljiv, kot je danes. Marta Lahr, vodja centra za evolucijske študije Univerze v Cambridgeu, pojasnjuje: ''Človek je nekoč bil višji in bolj mišičast. Človek skozi razvoj ni rasel, ampak se je zmanjšal.'' To dokazujejo ne samo človeški ostanki, ampak tudi orodja in inštrumenti, ki jih je človek uporabljal. Zelo vidna sprememba se je zgodila v zadnjih 10 tisoč letih. Znanstveniki so za zdaj podali sledečo razlago, zakaj je do tega prišlo – človek je z lova prešel na poljedelstvo. Življenjski slog je vplival na človekovo postavo, se je pa povečalo število bolezni. Poljedelstvo je v povezavi s povečanjem gostote prebivalstva pripeljalo do večjega števila infekcijskih bolezni in nižje postave.
Človek iz Cro-Magnona, ki je živel pred 35 tisoč leti, je bil večji in imel bolj robustno postavo kot sodobni človek. Na splošno to velja za Homo Sapiensa. A v zadnjih 10 tisoč letih se je človek 'skrčil', možgani pa so se zmanjšali za 10 odstotkov, prav toliko okostje in mišičevje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV