"Pri stereotipu, da so Hrvati leni, gre po mojem za klasičen zahodni pogled. V državah, ki ležijo vzhodno od Hrvaške, namreč menijo, da je ta bolj delavna, tako kot tudi Hrvati menijo za Slovence," je povedal profesor na zagrebški fakulteti za politične vede Božo Skoko. V njegovi knjigi objavljena raziskava kaže, kako narodi, ki živijo na območju nekdanje Jugoslavije, dojemajo drug drugega ter kako Hrvati vidijo prebivalce sosednjih evropskih držav. Logično je, da imajo Hrvati trenutno pozitivnejše mnenje o Avstrijcih, Madžarih in Italijanih kot pa o Slovencih, saj na to percepcijo vplivajo tudi politični odnosi, je izpostavil Skoko.

"Politični odnosi med Hrvaško in Slovenijo so bili v minulih letih burni in obremenjeni s številnimi odprtimi vprašanji, kot so spor o meji, Ljubljanska banka, slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU, danes tudi upočasnjen postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe in podobno," je še pojasnil eden najuglednejših hrvaških strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kot je dodal, ne glede na vse Hrvati Slovencem priznavajo boljšo gospodarsko razvitost, ekonomsko stabilnost, višji življenjski standard in raven varnosti. Po drugi pa dajejo Sloveniji slabše ocene od Hrvaške, ko gre za razvitost demokracije, odnos do manjšin in ugled v svetu.

Raziskava je še pokazala, da imajo Hrvati največ stereotipov do Srbov, ki naj bi bili bojeviti, nacionalisti, agresivni in patrioti. Državljani Srbije nasprotno menijo, da so Hrvati genocidni, bojeviti in spolitizirani, obenem pa tudi kulturni in distancirani. Medsebojna podoba dveh držav je očitno še vedno pod vplivom vojne in stereotipov iz preteklosti. Stereotip o kulturnosti Hrvatov je na primer star več kot stoletje, tako kot tudi stereotipi o njihovi spolitiziranosti, otrplosti in hladnosti. Lahko bi dejali, da doživljajo na vzhodu Hrvaško kot razvito in prinašalko kulture z zahoda ter nekoliko zadržano do Balkana.