Tragično: znano manekenko našli mrtvo v njenem domu

Marca leta 2012 se je Nadii in Umarju rodila hčerkica, a manekenka žal ni mogla uživati družinske sreče, saj naj bi jo starša še naprej silila v ločitev in od nje zahtevala, da otroka da v posvojitev ter prikrije, da je sploh kdaj rodila. Pritisk je postajal vse večji. Kot je Umar pred dnevi povedal na sodišču, naj bi Nadia zaradi »zelo napetih« odnosov z družino postajala vse bolj depresivna, začela si je zadajati fizične poškodbe ter si rezati lase. Konec lanskega leta je zbrala dovolj poguma in si na sodišču izborila odločbo o prepovedi približevanja njenega očeta Sabirja Hussaina, mame Ruksane Kousar ter treh od sedmih bratov in sester. Prav tako si je priskrbela tudi odločbo o tem, da je nihče ne sme siliti v poroko.

V tednih pred smrtjo je bila Nadia deležna psihiatričnega zdravljenja, a so strokovnaki odločili, da hospitalizacija ni potrebna. 1. maja se je dopoldne hudo sprla z Umarjem, ki naj bi se nato odpravil do svoje družine, pozneje pa naj bi obiskal še lokalno mošejo. Nadia mu je medtem poslala SMS-sporočilo, v katerem je zapisala, da se bo obesila, in ko se je Umar okrog 18.30 vrnil domov, jo je res našel obešeno.

Starša ne verjameta, da si je sodila sama

Preiskovalci so izključili vpetenost tretje osebe, obdukcijsko poročilo pa je potrdilo, da se je Nadia res obesila. Na stegnih je sicer imela rane, ki pa naj bi si jih povzročila sama. Kljub temu sta njena starša Umarja tožila, da je umoril njuno hčerko, zato je primer pristal na sodišču. Na razpravi sta starša zanikala, da bi hčerko silila v poroko s komer koli. »Ko se je enkrat poročila, ni imelo več smisla, da bi ji kaj dopovedoval. Njen soprog jo je fizično napadal. Doma sta se veliko prepirala,« je ob pomoči tolmača pred sodiščem povedal oče Sabir. »Ne verjamem, da si je moja hčerka sodila sama. Vse njeno življenje nisem prepoznal ali slutil, da bi imela kakršne koli težave, ki bi jo lahko pognale v smrt. Mislim, da so mojo hčerko umorili in ni umrla tako, kot je zapisano v poročilu.« Oče je pred sodiščem dejal še, da je po hčerini smrti dobival SMS-sporočila z njene telefonske številke, v katerih je pisalo: »Nadia je umrla, sedaj pa si na vrsti ti. Ti boš naslednji.«

»Bila je že poročena, imela je tudi hčerko, tako da ni imelo smisla, da bi imela to zaščito pred prisilno poroko,« se je strinjala tudi mama Ruksana. Nadia je bila druga najmlajša med petimi sestrami in tremi brati, ki je poleg manekenske kariere delala še kot kot načrtovalka porok in cvetličarka. Po besedah njenega bratranca, naj bi bila pred smrtjo v hudi stiski. »Bila je zelo žalostna in zaskrbljena zaradi številnih stvari,« je na zaslišanju povedal Mohammad Nakash Ali. »Glede na to, kaj mi je govorila sestrična, je bila za njeno stanje kriva predvsem njena družina. Imela je tudi nekaj prepirov s sporogomo, a to je normalno v vsakem razmerju. Govorila je o težavah v odnosu do enega izmed bratov ter o prepirih z očetom. Povedala mi je, da je v stresu zaradi stvari, ki so se zgodile v preteklosti in da se je s težavami spopadala tako, da je poškodovala samo sebe. Dejala je, da je odnos z njeno družino zelo napet in da se je na vso moč trudila, da bi se to spremenilo, a se ni.«

Kdo je kriv?

Tudi Nadiin (neuradni) soprog Umar Rasool je pred sodiščem potrdil, da njena družina ni bila pretirano navdušena nad dejstvom, da sta bila par. »V bolnišnici so jo zdravili zaradi depresije in samopoškodovanja. To je bilo v času, ko se je rezala po nogah in se z glavo zaletavala v trde ter ostre predmete in si večkrat odrezala lase. Nadia je zdravljenje želela nadaljevati od doma. Dejala je, da čuti, da bo bolje, če je doma. V nedogled je delala, čeprav sem ji ves čas govoril, da dela preveč in da se je na delo vrnila prehitro.« Njeno razpoloženje je bilo vse slabše. »Tistega dne me je ves čas klicala, a se nisem mogel oglasiti, ker sem bil v mošeji. Nato mi je poslala SMS-sporočilo, v katerem mi je napisala 'Umrla bom, obesila se bom'. Ni bilo prvič, da je storila kaj takega.«

Umar je bil sicer zadnji, ki je bil poklican kot priča v tem primeru. »Nadiina družina domneva, da je za njeno smrt odgovorna tretja oseba. Ste bili na kakršen koli način vpleteni bodisi v spor ali ste ji kakor koli pomagali pri smrti?« se je glasilo sodnikovo zadnje vpršaanje. »Ne, v njeno smrt nisem vpleten na nikakršen način,« je odvrnil Umar. Primer Nadie Menaz bo sodni epilog dočakal v naslednjih tednih, a ne glede na odločitev sodišča bo ta primer najverjetneje za vedno ostal zavit v tančico skrivnosti. Resnico je manekenka odnesla s seboj v grob.