Ljubezen ali dobro premišljena poteza?

Vse omenjene fotografije so bile posnete v času, ko je Asma al-Asad še veljala za kraljico ljudskih src na Bližnjem vzhodu. Z deset let mlajšo soprogo na svoji strani je Bašarju al-Asadu uspelo olepšati podobo države, ki ji vlada že 15 let. Režim je bil hud, a obstajalo je upanje na spremembe. Nanje naj bi nakazovala tudi predsednikova izbira življenjske sopotnice. Bašar se je namreč poročil z žensko, ki je odraščala v Londonu, v sunitski družini, v kateri ženske niso nosile naglavne rute. Ženski, ki je vedno brez težav oblekla oblačila brez rokavov in pokazala gola ramen. Ženski, ki se je vsak dan usedla za volan povsem svojega avtomobila in se odpravila v službo. Ko je še živela v Londonu, je bila velikokrat v svoji pisarni že ob 6:30 zjutraj. Delala je tako veliko in tako vneto, da večinoma ni imela časa niti za kosilo.

Hiša Asminih staršev se nahaja v nekoč podeželskem londonskem okrožju Action. Gre za nevpadljiv stanovanjski dvojček v kvazi tudorskem slogu. Priznani kardiolog ter diplomatka sta malo Asmo poslala v anglikansko šolo Twyford High in to je bil jasen znak, kakšno prihodnost si želita za svojo hčerko. Dobila naj bi najboljšo izobrazbo, kar jih je bilo mogoče pridobiti v Veliki Britaniji, pozneje pa zelo dobro plačano delovno mesto. Iz srednje šole, kjer so jo sošolke klicale Emma, je Asma najprej presedlala v zasebno dekliško šolo Queen's College, pri rosnih 21 letih pa je z odliko zaključila študij informacijskih tehnologij ter francoske literature na svetovno priznani univerzi King's College v Londonu in se zaposlila kot analitičarka v podjetju Deutsche Bank. Delovno mesto je kmalu zamenjala za obetavno pozicijo v družbi JP Morgan in jasno je bilo, da se ji obeta kariera, o kateri lahko večina samo sanja.

Poroka je bila presenečenje

Bašarja al-Asada je Asma spoznala v času, ko je ta študiral oftalmologijo v Londonu in z njim ohranila stike tudi po tem, ko je zaključil študij in se vrnil v rodno Sirijo. Po nenadni smrti očeta Hafeza al-Asada junija leta 2000, je Bašar prevzel njegov položaj in postal predsednik Sirije. Še istega leta se je Asma preselila k njemu in se decembra z njim tudi poročila. Poroka je bila veliko presenečenje, saj se nikoli prej v javnosti nista pojavila skupaj. Sirsko ljudstvo za njo na začetku ni našlo lepih besed. Kar enajst let je Asma al-Asad morala trdo delati na svoji javni podobi, da si je prislužila naziv arabske 'Lady Di'. Organizirala je različne dobrodelne iniciative ter pobude, ki so bile namenjene predvem otrokom, da bi jih pripravila na reforme, ki naj bi po besedah predsednika iz Sirije naredile svetovno velesilo. Kot je videti, je šlo pri uresničevanju teh obljub nekaj hudo narobe.

Luč v deželi, polni senc?

Leta 2010 je sirska vlada angažirala ameriško oglaševalsko agencijo Brown Lloys James, ki je dobila nalogo sestaviti kampanjo, s katero bo Asadu dokončno odprla vrata na mednarodno politično prizorišče. Njegov režim je to stalo 50 tisoč evrov na mesec in po nekaj mesecih se je pokazal prvi uspeh, v središču katerega pa ni bil predsednik, temveč njegova soproga. Ameriška izdaja revije Vogue je v svoji tiskani izdaji objavila članek s portretom sirske prve dame Asme al-Asad. Naslov: 'Vrtnica v puščavi'. Na fotografiji, ki jo je posnel priznani vojni fotograf James Nachtwey, je Asma pozirala povzdignjena nad strehe hiš v Damasku. V komentarju pod fotografijo je francoski Elle zapisal: »To je element luči v državi, prekriti s sencami.«

A še preden se je avtorica tega članka Joan Juliet Buck vrnila z Damaska, se je na tržnici tunizijskega Sidi Bouzida zažgal tamkajšnji prodajalec zelenjave Mohamed Bouazizi in sprožil začetek arabske pomladi. Ko je Vogue marca objavil članek z Asminim portretom, je revolucija že zdavnaj zajela Sirijo. Otroci so bili tisti, ki so se konec februarja opogumili in šli na ulice. A revija je bila že na prodajnih policah in odgovorni urednici Anni Wintour, ki ji je neprijetna situacija izbrisala nasmešek obraza, ni preostalo drugega, kot da stopi pred novinarje in se javno opraviči. Kmalu se je za člankom o Asmi na spletu izgubila vsakršna sled, novinarko, ki je opravila intervju, pa so označili za grešnega kozla in jo odpustili.

29. aprila 2011 so med protestiranjem na sirskih ulicah aretirali 13-letnega fanta po imenu Hamza Ali al-Khateb in mesec dni pozneje sporočili, da je umrl. Ko sta starša od oblasti prevzela njegovo truplo, so bili na njem znaki grozovitega mučenja. Po vsem telesu je imel modrice, odrgnine in opekline, roke so mu večkrat prestrelili, zlomljen je imel tudi vrat in odrezan spolni ud. A čeprav sta o tem obvestila medije, ki so posneli njegovo truplo, je sirska vlada zatrdila, da fanta v zaporu niso mučili. To je potrdilo tudi obdukcijsko poročilo, v katerem je predstojnik patološkega oddelka dr. Akram El-Šar zavrnil namigovanja, da naj bi bil Hamza mučen ter dodal, da je strelno rano prejel med protesti pred aretacijo.

Medtem ko ljudje umirajo, ona kupuje čevlje

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je smrt dečka takrat opisala kot simbol »popolnega neuspeha in propada vsakršnih poskusov sirske oblasti, da bi lahko delala za dobrobit lastnega ljudstva«. Leto dni po prvih pokolih sirskega prebivalstva je Asma al-Asad na londonski Times poslala preprosto sporočilo, da kot prva dama brezkompromisno podpira svojega soproga. Kmalu so se na njeno pisanje odzvale soproge nemških in britanskih veleposlanikov Združenih narodov v New Yorku in v svet poslale pomenljivo video sporočilo. »Draga Asma, nekaterim ženskam je mar za modo, drugim pa za njihovo ljudstvo.« Britanski Guardian se je namreč dokopal do zasebnih elektronskih sporočil zakoncev Asad in jih objavil. Izkazalo se je, da je Asma v času, ko so se v njeni državi dogajali pokoli, svojemu soprogu pošiljala zabavne video posnetke ter brezskrbno nakupovala prek spleta. Naročila je pregrešno drage kose pohištva in umetniška dela. Osebna asistentka ji je poleg tega ves čas morala pošiljati fotografije najnovejših ekskluzivnih modelov pariškega oblikovalca čevljev Christiana Louboutina. Asma naj bi na eno izmed njenih sporočil navdušeno odgovorila z "Pravzaprav sem se ZALJUBILA v njih!!!"

Kaj se je zgodilo z njeno vestjo?

Štiri leta po prvih pokolih v Siriji je statistika zaskrbljujoča: štirje milijoni beguncev in na sto tisoče mrtvih. Glede na njeno izobrazbo ter stalno humanitarno udejstvovanje se samo od sebe postavlja vprašanje, kako Asma al-Asad vse to prenaša? Le kako se mora počutiti, ko se zjutraj zbudi ob moškem, ki ga v njegovi Siriji vsi označujejo kot 'klavca iz Damaska'? Kako se sooča s svojo vestjo ob vedenju, da je soproga diktatorja, ki za ohranjanje svoje moči bije vojno proti lastnemu narodu in katerega politično preživetje je trenutno odvisno od dobre volje Rusov in Irancev, medtem ko bi se ga preostali svet najraje že zdavnaj znebil? Ali še vedno živi v elegantnem stanovanju v središču Damaska z velikimi okni ali pa se je z otroki morda preselila v kakšno zaklonišče, na varno? Ali države in svojega soproga ne more zapustiti? Morda noče?

Je Asmo al-Asad ljubezen povsem oslepila? Je doma njeno mnenje povsem nepomembno? Ali gre morda vendarle za neko obliko stockholmskega sindroma, kot je zapisala belgijska pisateljica Diane Ducret, ki se v svoji knjigi 'Femmes de dictateur' ('Ženske diktatorjev') ukvarja z življenjepisi ljubljenih žensk Hitlerja, Lenina, Stalina in Mussolinija? »Šele ko sem snemal družino Osame Bin Ladna, sem dojel dejansko vlogo prvih dam diktatorjev in teroristov,« pravi francoski producent Joël Soler, ki se je za potrebe serije dokumentarcev Despote Housewives srečal s soprogami številnih nekdanjih diktatorjev. »Njihova lepota jih dela verodostojne, zato jim ljudje verjamejo in zaupajo,« pravi Soler.

V Asminem primeru je k temu potrebno prišteti še uspešno poslovno pot na Zahodu. »Asmina družina, ki sodi v klan Akhras, ki sodi v skupino deset tisočih najbolj cenjenih prebivalcev Sirije. Sunitske družine iz tega socialnega razreda niso ravno pretirano verne,« pojasnjuje britanski strokovnjak za Bližnji vzhod Chris Doyle. »Dekleta in ženske iz teh družin ne nosijo naglavne rute, prvovrstna izobrazba je nekaj povsem samoumevnega.« Poroka alavita Bašarja in sunitinje Asme je Asadovemu klanu koristila tudi v političnem smislu. Suniti namreč predstavljajo večino prebivalstva v Siriji, medtem ko alaviti, pripadniki posebne šiitske veje islama, sestavljajo samo okoli 12 odstotkov prebivalstva v okoli 22-milijonski Siriji, imajo pa v rokah tako vojaško, kot politično oblast.

Živeti ali umreti

»Poročila se je v strog režim, čeprav se tega takrat najbrž ni povsem dobro zavedala,« meni Doyle. »Elektronska sporočila, ki so prišla v javnost, kažejo, da je ponotranjila bistvo tega režima, saj nima druge izbire. Ali bo ostala v Asadovem klanu, ali pa bo padla v milost in nemilost pripadnikov Islamske države. Gre torej za preprosto računico: živeti ali umreti.« Če bi Asma zapustila Sirijo, bi lahko to storila samo sama, brez svojih otrok. To bi bil jasen signal, da se je režim znašel pred dokončnim kolapsom, zato ni verjeti, da bi Bašar dopustil tak scenarij. Elektronska sporočila, ki jih je objavil Guardian, sicer razkrivajo, da je hčerka katarskega šejka Hamida bin Khalifa al-Tanija Asmi ponudila zatočišče in celo sestavila strategijo za beg, a se sirska prva dama na njeno ponudbo ni odzvala.

Vsake toliko časa se sicer pojavijo govorice, da je prva dama Sirije z otroki zapustila državo, a jih na uradnem profilu urada sirskega predsednika na družbenem omrežju Instagram vedno znova zavrnejo z objavami fotografij, na katerih Asma svojega soproga spremlja na uradnih dogodkih ali obišče kakšno (ne)vladno organizacijo. Njen obraz je brezizrazen, pust, brez žara, brez sijaja, a se vendarle ves čas naučeno smeji ter se rokuje in objema z ljudmi, ki so zaradi politike njenega soproga na robu obupa. »Svojim otrokom želim le najboljše, kot vsaka druga sirska mama. Rada bi preprosto samo gledala, kako bodo rasli in se starali.« je pred časom povedala v intervjuju državne televizije. "Vse srečne družine so si podobne," , je zapisal Tolstoj, "vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način." Očitno je v tem stavku še kako veliko resnice.