Glede na to, da je poklic kuharskega šefa še vedno v večini domena moških, predvidevamo, da ste pogosto edina ženska v kuhinji. Se do vas zaradi tega morda moški kako drugače obnašajo?
Zabavno, a v moji kuhinji prevladujejo močne ženske. Lepe, takšne, ki vedo, kaj želijo. Tako, da sem včasih kar v podrejenem položaju. (smeh) Dejansko je vloga žensk v visoki kuhinji neznatna. Gre za zgodovinsko dejstvo, ki se verjetno ne bo spremenilo. Ženske smo mame, žene, gospodinje - naš čas mora biti razdeljen bolj racionalno.

Zakaj se po vašem mnenju ženske pogosteje ne odločajo za ta poklic?
Ker je enostavno prenaporen. Včasih k nam prihajajo mladi ljudje in vidim, da nimajo veliko kilometrine kuhinj in restavracij, dela za seboj, se mi kar malce zasmilijo. To delo zahteva močnega duha, veliko ambicijo in predvsem kondicijo.

Sama ste študirala diplomacijo, ali to pomeni, da vas je kuhanje začelo zanimati šele kasneje? Zakaj ste na koncu izbrala to poklicno pot? Je bilo vse skupaj naključje?
Naključje ljubezni. Zaljubila sem se v kuharja, ki se je posvečal vinu - torej je njegova bodoča partnerica pač morala kuhati.

S čim bi sami očarali moškega na prvem zmenku? Kaj bi mu pripravili?
Seveda pašto. Moj sin je pred dnevi ugotovil, da jemo pašto 9-12x na teden. A se v naših družinskih obrokih njen recept verjetno nikoli ni ponovil.

Se strinjate s pregovorom, da gre ljubezen skozi želodec?
Ne. Ljubezen je kemija dveh, kuhanje je ljubezen(in kemija) enega samega. Obstaja pa verjetnost, da se gost zaljubi v kuharja.

Pred kratkim ste kuhala tudi v priznani newyorški restavraciji, so tuji gostje bolj zahtevni od slovenskih? Za koga je težje kuhati?
Zase. Ko je kuhar samokritčen kot sem sama, je to res (iz srca) težko. Vedno obstaja ampak.

Kakšni jedci smo sicer Slovenci? Zahtevni? Obilni?
Zelo malo Slovencev zares pozna visoko gastronomijo. To je pač posebna ljubezen, vezana na zares veliko obiskov v restavracijah, veliko znanja, veliko učenja. Zato pa Slovenci dobro vemo kje je najboljša juha, pečenka, skratka prava dobra slovenska gostilna. To je super, vezi s tradicijo ostajajo močne. In so tako posebne, da jim Primorci kar malce težko sledimo.

Poleg okusa je seveda zelo pomembna tudi postavitev hrane na krožniku. Čemu posvečamo preveč in čemu bistveno premalo pozornosti?
Abolsutno avtorstvu. Kot slikar, mora tudi kuhar najti svoj izraz, svoj način izražanja. 'Copy-paste' je plagiatorstvo.

Na kaj bi rekli, da so pri okušanju ali pa že pri sami izbiri hrane, bolj pozorne ženske in na kaj moški?
Ženske smo pogosto zelo površne, moški se bolj poglobijo v podrobnosti. To je v naši naravi. Ženske poslušamo zven sestavljenih besed in iščemo prepoznavne okuse. Moški so najpogosteje avanturisti. Vsaj po mojih izkušnjah.

Ste si kdaj predstavljali, da vas bodo nekoč opisovali z besedami 'najboljši chef v Sloveniji, če ne kar pod Alpami'?
Obstaja ženski sklon besede chef? Hecam se. Še danes ne vem, ali je bila izbira poklica dejansko tako zelo naključna. Obstajajo ljudje, ki pravijo, da bi morda vsak poklic vzela tako srčno. Motiv torej ostaja. Da si dokažem, da želim kuhati vse do trenutka, ko moje roke enostavno zares ne bodo več sledile mojim mislim. Takrat bom začela pisati romane.