Ločitve sta si želela oba

Med prvima dvema mandatoma soproga Vladimirja je bila Ljudmila pokorna, skromno oblečena žena, ki je vestno pozirala fotografom in gostila številne državniške obiske, a večinoma ostajala v senci svojega vplivnega moža. Na začetku tretjega mandata pa se je odločila, da ima vsega dovolj. 6. junija lani sta Ljudmila in Vladimir v skupni izjavi državljanom preko ruske državne televizije sporočila, da se razhajata. A ob tej novici prva dama ni bila žalostna. Nasprotno! Njen obraz je žarel kot obraz neveste na poročni dan. »Resnično gre za najino vzajemno odločitev,« je takrat zatrjevala. »Ločila se bova kot civilizirana človeka, ker si to oba želiva.«

Ljudmila Aleksandrovna je hčerka tovarniškega delavca in blagajničarke. Odraščala je v skromnem domu, a je bila izredno pametna in ambiciozna študentka. »Bila je zelo aktivna in socialna ženska, krasila jo je neverjetna sposobnost,« o Putinovi zna povedati eden od njenih učiteljev. Sanjala je o tem, da bi postala igralka, a se je po končani srednji šoli zaposlila v tovarni, kmalu zatem pa je postala stevardesa pri letalski družbi Aeroflot. Vladimirja je spoznala v začetku osemdesetih let na koncertu v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu. Njuno razmerje nikoli ni bilo enostavno. »Če rečem, da me je Vladimir preizkušal ves čas najinega skupnega življenja, bom morda zvenela čudno, a tako je bilo,« je Putinova povedala Olegu Blotskemu, predsednikovemu biografu. »Ves čas sem imela občutek, da me opazuje in nadzira, kakšne odločitve bom sprejela ... Preverjal je, ali sem sposobna prestati preizkušnje, ki bi jih naj prestajala soproga pomembnega funkcionarja,« je razkrila v intervjuju ter v isti sapi zatrdila, da je za njegovo častniško pozicijo pri KGB izvedela šele po letu in pol razmerja.

Putinova sta se poročila julija leta 1983. »Veste, kako je, ko spoznaš nekoga in se na prvi pogled zaljubiš vanj? No, to se pri naju ni zgodilo,« je Ljudmila priznala biografu. »Korak za korakom sem se navajala na njegovo navzočnost, postajal mi je vse bolj všeč in naposled sem se zaljubila vanj.« Putinova je leta 1986 diplomirala iz filologije na državni univerzi v Leningradu. Zanimati se je začela za jezike in postala prava strokovnjakinja za španski, francoski in nemški jezik – slednjega je osvojila v času, ko je njen soprog delal kot častnik KGB v nemškem Dresdenu. Prav tam pa je v njej najbrž začela tleti želja po svobodi. V Nemčiji je bila namreč večinoma prepuščena sama sebi. Sama je skrbela za hčerki, Mašo ter Katjo. Spominja se, da je v osmem mesecu nosečnosti naokrog tekala z dojenčico Mašo v eni in vrečko, polno živil iz bližnje trgovine, v drugi roki. Vse je morala postoriti popolnoma sama.

Ko je bil njen mož leta 2000 izvoljen za predsednika, je bila Ljudmila postavljena pred dve možnosti: ali bo sprejela aktivno vlogo ruske prve dame, kot to počnejo njene kolegice na Zahodu, ali pa bo ohranila bolj pasivno prisotnost, kot so jo njene sovjetske predhodnice. Očitno se je odločila za slednjo možnost. »Soprogi Brežnjeva in Hruščova sta se obnašali zelo skromno in sta ves čas ostajali v senci svojih mož,« pravi eden od političnih svetovalcev, ki je Putinovo po izvolitvi uvajal v rusko diplomacijo. »Raisa Gorbačov (soproga Mihaila Sergejeviča Gorbačova) pa je predstavljala popolno nasprotje tradicije, vendar je večina ljudi pri njeni aktivnejši vlogi ni podpirala,« se spominja svetovalec. Tarča kritik je bila predvsem zato, ker je bila stalno prisotna na televiziji, veliko je potovala ter si privoščila razkošno garderobo v času, ko veliko ruskega prebivalstva ni imelo niti za kruh.

Špekulacij ni manjkalo

Ljudmili tako ni bila dana niti priložnost, da bi se sama odločila, kakšna bo njena javna podoba. Kot prva dama se je morala po naročilu soprogovega kabineta »vedno smehljati, sodelovati na uradnih dogodkih in biti vedno urejena do zadnje podrobnosti.« Šlo je za težko, neplačano delo. Njena pasivna javna podoba je polnila strani tabloidov po vsem svetu, ki so ugibali, ali jo soprog morda skriva pred očmi javnosti in ali jo je morda v slogi Petra Velikega ter Ivana Groznega dal zakleniti v samostan. Številni so se spraševali tudi, ali se je ruska prva dama morda vdala v usodo in se umaknila veliko mlajši nekdanji gimnastičarki ter poslanki v ruski Dumi Alini Kabajevi, ki naj bi ljubimkala s predsednikom in mu povila celo dva otroka. Kremelj je vedno odločno zanikal takšne govorice, istega mnenja je bila tudi večina tistih, ki so bili blizu Putinovi. Ti pravijo, da je Ljudmila bistveno močnejša kot morda deluje v javnosti ter da jo krasi neverjetna odločnost, ki ji je vedno pomagala skozi življenje.

Viri blizu ruskega predsednika so konec lanskega leta razkrili, da je Putinov zakon dokončno razpadel v zadnjih petih do sedmih letih, predvsem zaradi Vladimirjevega natrpanega urnika in Ljudmilinega nelagodja - ta je bil posledica medijskega pompa, ki ga je bila deležna kot ruska prva dama. Po besedah Ljudmile Narusove, vdove Putinovega prvega mentorja, je bila prav Ljudmila tista, ki si je želela ločitve. »Novica je bila za Vladimirja pravi šok. Prva dama je sama izrazila željo, da si želi svobode in njeno željo so vsi spoštovali,« je novembra izjavila za rusko državno televizijo. Ta samozavestna podoba se ujema s tisto, ki se je spominjajo njeni sokrajani v domačem Kaliningradu, baltski enklavi severno od Poljske.

Na poti v svobodo

Vse do novice o ločitvi Ljudmila Putin ni izstopala v javnosti. Tisti, ki jo poznajo, so prepričani, da se je poskušala v vsem tem času vrniti v normalno življenje, po katerem je tako močno hrepenela – celo v Kremlju. Sedaj ji je očitno vendarle uspelo. O tem priča nek ruski vir, ki je sedaj že bivšo rusko prvo damo opazil na enem izmed komercialnih letov med Rusijo ter Evropo. Putinova se je z oblačili poskušala zliti s sopotniki v ekonomskem razredu, ni bila zahtevna, niti vpadljiva. Očitno je bila na poti k novi sreči, v svobodo.