Po besedah Olaussona sta bili obe ženski pred operacijo umetno oplojeni, njune zarodke pa so zamrznili in jih bodo uporabili le, če bodo po enem letu strogega opazovanja prepričani, da sta dovolj zdravi. V nasprotnem primeru bodo dobo zdravljenja podaljšali ali poseg razglasili kot neuspešen. Obe prejemnici, ki naj bi bili po besedah predstavnikov univerze stari okrog trideset let, sta bili po posegu utrujeni, vendar pa naj bi po zagotovilih zdravnikov dobro okrevali. Povedali so še, da so eni izmed njiju v preteklosti maternico odstranili zaradi raka na materničnem vratu, druga pa se je brez nje že rodila. „Materi, ki sta hčerama darovali maternici, sta se po operaciji dobro počutili, zato sta bolnišnico zapustili po vsega tednu dni“ je medijem zaupal Mats Brannstrom, univerzitetni profesor porodništva in ginekologije, sicer tudi vodja raziskovalne skupine dvajsetih znanstvenikov, zdravnikov in specialistov, ki so na projektu intenzivno sodelovali že vse od leta 1999.

Je med prejemnicami maternice tudi Sara?

Že leta 2011 naj bi turški zdravniki maternico z umrle darovalke uspešno prenesli v telo mlade ženske, a je Dr. Olausson povedal, da ni prepričan, če je prejemnica že začela terapijo proti neplodnosti. Prvič so sicer o presaditvi maternice iz telesa žive darovalke obširno poročali leta 2000 iz Združenih arabskih emiratov, ko je 46-letnica svojo maternico darovala 26-letnici, a so morali organ po treh mesecih zaradi krvnega strdka odstraniti. Predlani je takrat 56-letna Eva Ottoson iz Nottinghamshira za eno izmed revij o zdravju povedala, da upa, da bo postala prva ženska, katere maternico bodo presadili v telo njene hčerke, 25-letne Sare, ki živi na Švedskem in je bila zaradi učinkov Mayer Rokitansky Kuster Hauser (MRKH) sindroma rojena brez reprodukcijskega organa. Mati in hči naj bi lansko poletje opravili vse potrebne preiskave, ki so potrdile, da bi bila presaditev lahko uspešna. To naj bi Sari vlilo upanja, da bo vendarle lahko postala mamica po naravni poti in prav mogoče je, da je ena izmed dveh pacientk, ki so jima presadili maternici, v katerih sta se rodili, prav ona.

Nekateri se nad posegom zgražajo, saj naj bi bil etično sporen in popolnoma skregan z naravnimi zakonitostmi, drugi v tem vidijo odlično priložnost za številne mlade ženske, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo zanositi in imeti otrok, ravno mati pa naj bi bila po njihovem mnenju že zaradi genetske zasnove najbolj primeren darovalec. Poleg tega so prepričani, da gre za presaditev še enega organa in ne razumejo, v čem naj bi se presaditev maternice razlikovala od presaditve ledvic ali katerega drugega organa.