Kaj torej sploh je FOMO?

Tisti, ki imajo motnjo FOMO, se bojijo, da se bo kaj pomembnega zgodilo, oni pa o tem ne bodo obveščeni, bojijo se, da bodo zamudili dobro zabavo, novičko, zanimivega moškega ali žensko, skratka, da jih ne bo na pravem mestu ob pravem trenutku, ali – še bolje – skrbi jih, ker ne morejo biti v določenem trenutku povsod. Številni menijo, da gre pri pojavu FOMO za motnjo predvsem mlajših generacij. Psihiatrinja Lucy Beresford, ki zdravi ljudi z motnjo FOMO, pravi, da ta pojav prizadene predvsem "ljudi, ki stremijo k popolnemu življenju. Želja po tem, da bi bili povsod navzoči, privede do tega, da dobesedno pregorijo. Kar počnejo, počnejo zato, ker se jim zdi, da morajo, in ne zato, ker bi hoteli, zaradi česar se jim to početje sčasoma sploh ne zdi več zabavno".

Trenerka za življenje Charlotte Austin se z mnenjem psihoterapevtke strinja. "Ti ljudje so hiperaktivni in hkrati izmučeni. Zaradi socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, pa pojav FOMO postaja vse boj izrazit," dodaja. "Če gremo ven na zabavo, bodo na Facebooku najverjetneje kar kmalu objavljene fotografije. Če nas tam ne bo, bomo lahko videli, kaj vse smo zamudili. Pri Twitterju je še bolj izrazito – lahko kar sproti spremljamo dogajanje na različnih prizoriščih."

Povzroča občutek lagodja ...

Pojav FOMO vpliva tudi na delo posameznikov s to moderno motnjo. Take osebe elektronsko pošto preverjajo izjemno pogosto, celo več kot 30-krat v eni uri. Dejansko gre za obliko odvisnosti. Ko dobimo sporočilo, se počutimo lagodno, možgani sproščajo hormone ugodja. Kar povzroči, da si želimo kmalu spet izkusiti ta občutek, zato pošto hitro še enkrat preverimo. Težava je le, da številni na socialnih omrežjih napišejo le pozitivne stvari, ne pa tudi negativnih, zaradi česar je lahko slika, ki si jo predstavljamo o nekem dogodku, na katerem nas ni, popolnoma napačna.

Izgovori, izgovori

Ljudje z motnjo FOMO se najpogosteje izgovarjajo, da tako pogosto pregledujejo elektronsko pošto in so po cele dneve priključeni na socialno omrežje zato, ker verjamejo, da morajo biti prijateljem 24 ur na razpolago. Nikoli se namreč ne ve, kdaj se bo komu kaj zgodilo, kdaj bo kdo potreboval pomoč. In s tehnologijo, ki jo poznamo danes, nikomur ni treba čakati na pomoč. Pa ne zato, ker ne bi zmogli, ampak zato, ker ni treba. Težava, ki nastaja, je ta, da že najstniki bedijo dolgo v noč in čakajo, da kdo posodobi svoj status, da izvejo, kaj se je kje dogajalo. Vse gre nazadnje na račun običajnih človeških odnosov – pogovori v živo in vzpostavljanje stika v resničnem svetu, in ne v virtualnem, tako postajajo vse manj aktualni.

Kako veš, ali imaš FOMO?

1. Skoraj nikoli ne zavrneš povabil in odgovor "da" je tvoj najljubši.
2. Tvoja spletna zgodovina je že februarja videti kot bi bila celoletna, dnevnik, v katerem bi bilo opisano vse doživeto, pa bi bil že po dobrem mesecu popolnoma zapolnjen.
3. Redno posodabljaš status na socialnih omrežjih in preverjaš, kaj se dogaja z znanci, prijatelji.
4. Elektronsko pošto pregleduješ tudi po desetkrat na uro.
5. Večino denarja zapraviš za pijače in se ne spomniš, kdaj sta bila nazadnje več kot dva dneva "zapečkarska".
6. Nikoli ne izklopiš telefona in redno pregleduješ, ali te je kdo klical/ti pisal.

Vse je ozdravljivo, tudi FOMO

Če ste na večino zgornjih vprašanj pritrdilno odgovorili, potem lahko težavo poskusite rešiti najprej sami, in sicer tako da poskusite upoštevati naslednje nasvete:

1. Ni treba vedno sprejeti povabila na vse zabave. Postavite si meje in jih spoštujte.

2. Če znate zaposliti možgane, ne boste stalno razmišljali o tem, kaj zamujate. Včasih si je treba vzeti tudi čas za počitek, meditacijo, treba je mirno zadihati. Primerna je na primer tudi joga.

3. Postavljanje mej je ključno. Tako kot si postavljate meje, kdaj se boste zabavali, si vnaprej določite tudi čas, ki bo namenjen samo vam.

4. Vsaj en dan ob koncu tedna poskusite preživeti brez telefona in računalnika, poskusite ga preživeti brez televizije in časopisov. Dan "popolnega odklopa" bo sčasoma postal dan oddiha.

Treba se je znati zaposliti!

Dr. Ronald D. Siegel, profesor psihologije kot nasprotje pojavu FOMO postavlja polno zaposlenost. "Ljudje smo izgubljeni med preteklostjo in prihodnostjo. Če smo polno zaposleni, potem pomeni, da živimo za sedanjost. To pa pomeni, da znamo ceniti življenje, ki ga imamo, in ne tisto, ki bi ga lahko imeli." Skrbeti nas torej ne bi smelo vse tisto, kar izgubljamo, temveč to, kar imamo.