Plečnikov večer bodo v MAO pripravili v sklopu programa Plečnik 2.0, serije dogodkov ob 140. obletnici arhitektovega rojstva. Serija bo vključevala vodene oglede Plečnikovih arhitektur, predavanja v MAO in druge dogodke, so sporočili iz muzeja. Prvi blok predavanj v sklopu omenjenega programa bodo izvedli arhitekti in prostorski načrtovalci. S predevanji želijo v muzeju vzpostaviti odnos med Plečnikovo arhitekturo in sodobnimi praksami produkcije prostora, med sodobno arhitekturo in sodobno krajinsko arhitekturo. V svojih predstavitvah bodo tako arhitektka Maruša Zorec, krajinska arhitektka Ana Kučan in arhitekt Boštjan Vuga Plečnikovo arhitekturo izpostavili kot nabor brezčasnih konceptov in orodij za ustvarjanje v današnjem času ter v prihodnosti.
Predavanjem bo sledil ogled umetniške instalacije 3D-mapiranja, ki jo je pripravila kulturno-umetniška skupina INDIGOTM Avantgarde, na koncu pa se bodo udeleženci pogreli s Plečnikovim čajem. Slednjega bodo v muzeju pripravili v sodelovanju z društvom Gallus Bartholomeus iz Šentjerneja. Čaj bo izdelan po originalni recepturi Plečnikove gospodinje, Šentjernejčanke Urške Luzar, ki je arhitektu gospodinjila od leta 1932, ko se je iz Prage vrnil v Ljubljano, do njegove smrti.

Življenje med Ljubljano in Prago

Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Sprva je obiskoval ljudsko šolo v Ljubljani, nato umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Po končanem študiju je dobil štipendijo, s katero je skoraj leto dni živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji. Po vrnitvi s študijske poti se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Tam je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt. Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

Za vsakega nekaj

V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva generalna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju. V Ljubljani je Plečnik z Narodno in univerzitetno knjižnico ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, predvsem glasbi, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce.
Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem. Petdeseto obletnico njegove smrti je leta 2007 država obeležila s Plečnikovim letom.