"Iz intimnega življenja Virginie Woolf ne vemo kratko malo ničesar. Uradna biografija se omejuje na osnovne letnice in tako splošne namige, kot je tisti, da je bila 'vse življenje bolehna' in da je morala po vsakem romanu, sploh po vsakem izčrpavajočem naporu, 'iskati zavetja v sanatoriju'," je v uvodni študiji k romanu Gospa Dalloway leta 1965 zapisala Rapa Šuklje. Takrat je bil mož Virgine Woolf Leonard še živ ter je skrbno bedel nad vsemi njenimi dnevniki, pismi in drugimi biografskimi zapisi.

Po njegovi smrti leta 1969 se je razmahnilo izdajanje del, ki so razkrivala pisateljičino življenje. Po srečnem otroštvu so Woolfovo zaznamovale smrti v najožjem družinskem krogu. Potem ko je družino Stephen leta 1985 zapustila mati Julia, je dve leti zatem umrla še njena polsestra Stella. Leta 1905 je umrl tiranski, a pri Virginii vseskozi občudovani oče Leslie, leto pozneje še brat Thoby. Virginia je bila na svojo družino zelo navezana in je družinske smrti razumela skoraj kot nekakšno izdajstvo. V tem času se je spopadla tudi s prvimi depresijami in poskusom samomora.