Za najslavnejšo kölnsko žrtev še danes velja podjetnica Katarina Henot, ki je živela nekje med letoma 1570 in 1627. Svojo nedolžnost je poudarjala v pismu, ki ga je napisala v zaporu, pri čemer je vztrajala kljub hudemu mučenju. Zgodovinarji domnevajo, da so bili v ozadju njene usode gospodarski motivi njenih tekmecev. Evangeličanski duhovnik Hartmut Hegeler, ki se zavzema za povrnitev dobrega imena vseh žrtev, je za dpa dejal, da je čarovništvo v Nemčiji še zmeraj precej občutljiva tema. Številni ljudje iz podeželskih krajev mu še danes pripovedujejo o babicah, ki so z veliko prepričljivostjo pripovedovale o Satanu in čarovnicah. Hegler pa se zavzema, da bi pripravili mašo, posvečeno vsem žrtvam sodnih procesov proti čarovništvu.