Pri 21 letih se je Mandela vpisal na univerzo v Fort Hare v vzhodni pokrajini Kapp, ki je bila pomembna izobraževalna ustanova za afriške intelektualce iz južne, srednje in vzhodne Afrike. Tam je spoznal tudi kasnejšega dolgoletnega političnega sopotnika Oliverja Tamba, kasnejšega predsednika Afriškega narodnega kongresa (ANC).

Zaradi spora z vodstvom univerze in da bi se izognil dogovorjeni poroki, je pobegnil v Johannesburg in ob delu vpisal študij prava. V Johannesburgu je postal tudi politično dejaven proti vladajoči belski manjšini. Leta 1943 se je pridružil ANC in skupaj z Oliverjem Tambojem in Walterjem Sisulujem ter drugimi ustanovil mladinsko ligo Afriškega narodnega kongresa.

Leta 1956 je bil Mandela skupaj s 155 drugimi aktivisti obtožen veleizdaje. Obsežen sodni proces se je končal leta 1961 z oprostitvijo vseh obtoženih. Mandela je bil sprva nasprotnik uporabe nasilja. Ko pa so bili marca 1960 v Sharpevilleju ustreljeni neoboroženi demonstranti, ANC in druge skupine proti apartheidu pa prepovedane, je Mandela s somišljeniki sprejel nujnost nasilnega boja proti apartheidu.

Leta 1961 je postal vodja oboroženega krila ANC, t. i. Umhkonto we Sizwe (Kopje naroda). Avgusta 1962 je za več mesecev odšel iz države in bil ob vrnitvi aretiran zaradi nezakonitega izstopa iz države in pozivanja k stavki ter obsojen na pet let zapora. Junija 1964 je bil ponovno obsojen, tokrat na dosmrtno ječo zaradi načrtovanja oboroženega boja.

Zaporno kazen je prestajal na otoku Robben pred obalo Capetowna v Atlantskem oceanu. Marca 1982 so ga po 18 letih premestili v zapor Pollsmoor v Capetownu, decembra 1988 pa v zapor Victor Verster blizu Capetowna, odkoder so ga leta 1990 izpustili na prostost.

K njegovi izpustitvi 11. februarja je po skupno 27 letih zapora pripomogla močna kampanja ANC in tudi mednarodni pritisk. K odpravi apartheida je veliko prispeval predsednik JAR v letih 1989-1994 Frederik Willem de Klerk, ki se je odrekel politiki rasnega razlikovanja, zaradi katere so JAR leta 1961 izključili iz Britanske skupnosti narodov (Commonweatlh) in leta 1974 iz ZN. Dosegel je izpustitev Mandele, uzakonitev temnopolte opozicije in preklical izredno stanje, uvedeno leta 1986.

Mandela in de Klerk sta leta 1993 za zasluge pri odpravi apartheida prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1994 so v JAR potekale prve demokratične volitve, na katerih je zmagal ANC, apartheid pa je bil ukinjen. Novi parlament je Nelsona Mandelo 9. maja izvolil za prvega temnopoltega predsednika JAR.

Z uspešno demokratizacijo se je končala tudi mednarodna osamitev JAR. ZN so oktobra 1993 ukinili vse sankcije proti tej državi, maja 1994 je bila sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti, današnjo Afriško unijo, junija istega leta pa je znova postala članica Commonwealtha. Leta 1999 je Mandelo na predsedniškem položaju nasledil Thabo Mbeki.

Mandela, ki ga Južnoafričani ljubkovalno kličejo Madiba, je bil poročen trikrat, iz dveh zakonov je imel šest otrok. S prvo ženo Evelyn Mase je imel štiri otroke, a je ena hčerka umrla nekaj mesecev po rojstvu. Par se je ločil leta 1958. Kmalu zatem se je poročil z Nomzamo Winnie Mandela, a je zakonsko zvezo po 38 letih zaradi političnih pritiskov razdrl. Leta 1998, na svoj 80. rojstni dan, se je poročil z Graco Machel, vdovo Samore Machela, nekdanjega predsednika Mozambika in podpornika ANC, ki je 15 let prej umrl v letalski nesreči. Mandelin najstarejši sin Madiba Thembekili je leta 1969 umrl v prometni nesreči. Leta 2005 je zaradi aidsa umrl njegov drugi sin Makgatho Mandela.

Mandela je imel vrsto let težave z dihali. Nekoč čil boksar, ki je v zaporu kondicijo vzdrževal z različnimi vajami, je po dopolnjenem 90. letu starosti precej oslabel. Med prestajanjem zaporne kazni je zbolel za tuberkulozo, ki je pokopala tudi njegovega očeta. Zaradi neprimernega zdravljenja te bolezni so se mu nato ponavljale pljučnice. Leta 2001 je prebolel tudi raka na prostati.

Mandelo so 8. junija sprejeli v bolnišnico zaradi ponavljajoče pljučnice, vse od tedaj pa je bilo njegovo zdravstveno stanje bolj ali manj šibko. Danes je umrl na svojem domu v Johannesburgu.

Ne zamudite!

Danes si lahko ob 20.00 na KINO ogledate tudi film ZBOGOM, BAFANA, kjer bo v ospredju življenje v Južni Afriki leta 1968. Medtem ko Nelson Mandela sedi v zaporu zaradi odkritega nasprotovanja apartheidu, se mora 25 milijonov temnopoltih afriških prebivalcev uklanjati rasistični volji belske manjšine. Med slednje spada tudi podeželski mladenič James Gregory, ki temnopolte smatra za nižjo človeško vrsto. Ker govori Mandelin rodni jezik, ga oblasti izberejo za njegovega paznika, ki naj bi prisluškoval vsem zapornikovim pogovorom. Gregory ne računa s tem, da bo njegovo srečanje z Mandelo popolnoma spremenilo njegov omejeni pogled na svet.