Paul Gauguin je uporabljal močne konture in tehniko nepretrganih ploskev. Kombinacije barv, v katerih prevladujeta rdeča in rumena, ustvarjajo vtis domišljijskih sanjskih pokrajin in postav, je zapisano v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Gauguin, rojen 7. junija 1848 v Parizu, je večino otroštva preživel v Peruju. Po selitvi v Pariz leta 1871 se je začel družiti z impresionisti, kot sta Paul Cezanne in Camille Pisarro. Slednji je postal tudi njegov učitelj. V kasnejših letih je nekaj časa preživel in slikal z Vincentom van Goghom v Bretaniji.

Leta 1872 se je Gauguin poročil z Danko Mette Sophie Gad, s katero je imel pet otrok. Leta 1884 se je preselil v Koebenhavn, da bi nadaljeval svojo poslovno kariero, a se je leta 1885 vrnil v Pariz.

V želji po idiličnem življenju v neokrnjeni naravi se je leta 1891 preselil na Tahiti, med letoma 1893 in 1895 je zadnjič obiskal Francijo, nato pa do smrti 8. maja 1903 bival na otoku Hiva Oa.

Med njegova pomembnejša dela sodijo Bretonske delavke, Bretonska vas v snegu, Sadna drevesa v Vauguirardu in Opoldanski počitek.