Z bakterijami salmonele se običajno okužimo ob zaužitju živil živalskega izvora, kot so perutnina, govedina, ribe, jajca in mlečni izdelki. Okužiti se je mogoče tudi s sadjem, zelenjavo ali pecivom, ki se je okužilo ob stiku z živalskimi izdelki, s pitjem okužene vode ali s stikom z okuženimi domačimi ljubljenčki, kot so želve, kače, kuščarji in drugi plazilci, pojasnjujejo na UKC Ljubljana.

"Okužbe s salmonelo se večinoma kažejo kot akutni gastroenteritis," poudarja Tatjana Mrvič iz klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pri otrocih se pojavijo vodena ali krvava driska s sluzjo, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura nad 38,5 stopinje Celzija. Včasih je prisotna tudi mrzlica. Težave pri večini otrok po besedah Mrvičeve izzvenijo v tednu dni, pri novorojenčkih, dojenčkih ali otrocih s kroničnimi boleznimi lahko vztrajajo več tednov.

V času črevesne okužbe s salmonelo otroci ne potrebujejo posebnih diet. Uživajo naj običajno lahko hrano, sladkan čaj oziroma razredčene sadne sokove. Otrok, ki ima drisko ali bruha, izgublja več tekočine, kot je popije, zato je nevarnost izsušitve oziroma dehidracije pri njem takrat večja. Treba je poskrbeti za zadosten vnos tekočin, kar je zlasti pomembno v poletnih mesecih.

Po okužbi se salmonele izločajo v blatu v povprečju pet tednov. Pri otrocih, mlajših od petih let, je čas izločanja bakterij še daljši. Tako približno 40 odstotkov teh otrok izloča bakterije do 20 tednov po okužbi. V tem času je treba skrbeti za strogo higieno, natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij oz. površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki. Zelo pomembno je tudi, da otroci ostanejo doma, dokler imajo prebavne težave. Ponovno se lahko vključijo v vrtec ali šolo šele, ko odvajajo povsem normalno blato, poudarjajo v UKC Ljubljana.

Okužbe s salmonelami preprečujemo predvsem z dobrimi higienskimi postopki pri pripravi hrane in rednim umivanjem rok. Tako v UKC poudarjajo ločevanje površin in desk za rezanje mesa in druge hrane ter uporabo posebnih nožev za pripravo mesa. Živila živalskega izvora morajo biti ustrezno hranjena v hladilniku. Hrano je treba tudi dobro toplotno obdelati, otroci pa naj si po stiku in igri z živalmi, posebej kuščarji in želvami, vedno umijejo roke.

Črevesne okužbe s salmonelo v redkih primerih lahko povzročijo tudi zaplete. Bakterija lahko pride v kri, povzroči sepso, gnojni meningitis ali vnetje kosti, sklepov oziroma nastanek abscesov v notranjih organih. Driske, ki jih povzročajo salmonele, praviloma ne zdravimo z antibiotiki, ker lahko ti še podaljšajo čas izločanja bakterij v blatu. Antibiotike bo zdravnik predpisal, če dokaže bakterijo v krvi, če ima otrok dokazano okužbo s salmonelo zunaj črevesja ali če zboli dojenček, mlajši od treh mesecev, še dodajajo v UKC Ljubljana.