Podatki o telesni dejavnosti Slovencev niso spodbudni, je za STA pojasnila regionalna promotorka zdravja na ZZV Koper Remčeva. Raziskava Inštituta za varovanje zdravja iz leta 2010 namreč kaže, da le 20 odstotkov mladostnikov zadošča priporočilom o redni telesni dejavnosti, v odrasli dobi je primerno telesno dejavnih manj kot polovica Slovencev, po 65. letu starosti pa se strmo dviga delež posameznikov, ki niso telesno dejavni.

Na koprskem zavodu poudarjajo, da je človek ustvarjen za gibanje in da je prav, da se gibamo, saj nam to prinaša številne telesne in duševne koristi. Remčeva pa ob tem hkrati svari, da "gibanje ne sme postati neka muka, neka nadloga, ampak si moramo izbrati takšno telesno dejavnost, ki nam je všeč, ob kateri uživamo in jo na ta način tudi lažje vkomponiramo v našo vsakodnevno rutino in tiste obveznosti, ki jih imamo".

Ob promociji gibanja velja upoštevati tudi določene previdnostne ukrepe pri izvajanju katere koli telesne dejavnosti. Tako moramo upoštevati naše zdravstveno stanje, zmogljivosti in sposobnosti. Ker je pred nami kopalna sezona, je Remčeva poudarila, da to še posebej velja pri aktivnostih v in ob vodi. Pri dejavnostih v naravi pa svetuje previdnost in zaščito pred klopi in pred negativnimi učinki sončnih žarkov.

Kot je dodala, pa je treba vedno upoštevati tudi splošne ukrepe, tj. da se pred vadbo vedno ogrejemo in po njej ohladimo, da poskrbimo za hidracijo med in po vadbi, da po obilnejših obrokih počakamo vsaj uro ali dve, preden se "spopademo" s telesno aktivnostjo, ter da v primeru kakršnih koli bolečin ali neprijetnih občutkov takoj zaključimo z vadbo.