Posledica škodljivih vplivov sonca na staranje so lahko različni madeži oziroma lise na koži, spremenjena tekstura kože, neenakomerno razporejen pigment, gube ter suha in temno obarvana koža.

Raziskave po besedah Planinšek Ručigajeve kažejo, da spojine, ki sprožijo proces staranja, začnejo delovati po 15 minutah izpostavljenosti soncu, če koža ni ustrezno zaščitena. Zaščitne kreme morajo vsebovati zaščito pred UVB-žarki, ki povzročajo opekline, in tudi proti UVA-žarkom, ki povzročajo t. i. fotostaranje, poudarja predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov.

Kot pojasnjuje dermatovenerologinja Vesna Tlaker Žunter, se proces fotostaranja kože začne okoli 20. leta starosti, prej pa se pojavi pri svetlopoltih. Posledice so opazne predvsem s primerjavo med tistimi deli telesa, ki niso bili, in tistimi, ki so bili večkrat izpostavljeni soncu, je dejala.

Po besedah dermatovenerologinje Aleksandre Dugonik lahko nekatere znake poškodb kože tudi odstranijo. Z različnimi metodami, kot so kemijski pilingi, laserska tehnologija in radiofrekvenca, namreč obnovijo kolagen in elastin v koži. Tako se obnovi tonus kože, pobledijo lise, zožijo se pore in zgladijo gube, je pojasnila. Te metode so po njenih besedah pri nas samoplačniške, razen kadar je njihova uporaba povezana z razvojem kožnega raka ali drugih obolenj, cene pa se gibljejo med 50 in več tisoč evri.

Dugonikova in Tlaker Žunterjeva sta opozorili tudi na nevarnost solarija. Kot poudarja Tlaker Žunterjeva, solarij nima niti enega pozitivnega učinka na zdravje, Dugonikova pa pravi, da se lahko 15 minut v solariju primerja s celodnevnim sončenjem.

Planinšek Ručigajeva je ob tem omenila tudi nekatere dobre učinke sonca, kot so svetloba, ki omogoča vid, ugoden vpliv na razpoloženje in tvorba vitamina D v koži. A slednjega lahko po njenih besedah dobimo dovolj že z gibanjem na soncu med običajnimi vsakodnevnimi opravili.