Predstavnica Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) Jožica Maučec Zakotnik je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom zdravja poudarila, da bi izzivom, povezanih z demografskimi spremembami, morali pristopiti že zdaj. Staranje prebivalstva bo namreč, kot opozarja, zahtevalo strukturne medresorske spremembe, ki bodo omogočale, da bodo ljudje, ko se bodo starali, bolj zdravi; da se bo njihova funkcionalnost podaljšala; ter da bo kakovost življenja v tem življenjskem obdobju boljša.

Bolezni, ki so pogoste med starejšimi, so srčno-žilne bolezni, rakava obolenja, sladkorna bolezen in debelost, pa tudi duševne bolezni, kot so depresivne motnje in demenca. Pomemben dejavnik tveganja večine teh bolezni je nezdrav življenjski slog. Zato Maučec Zakotnikova svetuje zdravo, uravnoteženo in hranilno polno prehranjevanje, prenehanje kajenja, izogibanje alkoholu ter gibanje.

"Z zmerno telesno dejavnostjo lahko pomagamo zmanjšati stresne hormone, znižamo raven inzulina v krvi, zmanjšamo možnost, da bi zboleli za številnimi vrstami raka, krepimo duševno zdravje ter znižujemo krvni tlak," je dejala Maučec Zakotnikova. Hkrati pa poudarja, da je zdrav življenjski slog pomemben že v mladosti, v času delovne aktivnosti. Le tako bodo namreč lahko ljudje v starejšo dobo vstopili zdravi, poleg tega pa bodo lažje ohranjali zdravje, saj bodo na takšen način življenja že navajeni.

Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije Marijan Ivanuša pa je poudaril, da staranje ni problem in ni bolezen, pač pa zgolj eno življenjsko obdobje, v katerem lahko ljudje veliko prispevajo družbi, istočasno pa od družbe tudi nekaj potrebujejo. "To, da danes živimo dlje, je uspeh," je poudaril. V tem trenutku namreč po svetu živi 605 milijonov starejših ljudi, starejših od 65 let, leta 2050 pa naj bi bilo v tem življenjskem obdobju dve milijardi ljudi, pojasnjuje Ivanuša.