Čita je nastopil v filmih "Tarzan opičji človek" iz leta 1932 in "Tarzan in njegova prijateljica" iz leta 1934 – filmskih klasikah o junaku džungle, v katerih sta poleg šimpanza glavni vlogi odigrala Johnny Weissmuller in Maureen O'Sullivan.

V filmih je Čita predvsem skrbel za smeh, sicer pa je prenašal sporočila med Tarzanom in njegovimi zavezniki ter skupaj z drugimi živalmi opičjemu človeku po potrebi priskočil na pomoč. V originalnih knjigah o Tarzanu Čita ne nastopa, ampak gre za povsem filmsko ustvarjen lik.

V zavetišče za opice Suncoast v mestu Palm Harbour na Floridi je Čita prispel leta 1960, pred tem pa naj bi živel na Weissmullerjevem posestvu. Kot je povedala direktorica zavetišča Debbie Cobb, je užival predvsem v slikanju s prsti in gledanju nogometa, pomirjala pa ga je krščanska glasba.

"Videl je, kdaj imam dober in kdaj slab dan. Če je mislil, da imam slab dan, me je vedno poskušal nasmejati. Bil je zelo dovzeten za človeška čustva," je za časnik Tampa Tribune o svojem pokojnem prijatelju še povedala Cobbova.

Ron Priest, eden od prostovoljcev, ki delajo v zavetišču, je o nekdanji filmski zvezdi povedal, da je izstopal po svoji pokončni hoji, saj je imel za šimpanza zelo vzravnan hrbet.

Čita je imel številne talente, obenem pa tudi neprijetne navade – ko mu nekaj ni bilo všeč, je naokrog metal iztrebke in pri tem zelo dobro ciljal, saj je znal človeka zadeti tudi z razdalje desetih metrov in skozi rešetke.