Odkril je, da brezdomci spletnih družbenih omrežij ne uporabljajo samo za vzpostavitev podpornega omrežja, temveč tudi za reševanje vsakodnevnih problemov, kot so, kje jesti, kje najti mesto za spanje ali kje so različne socialne službe. "Zakaj ne bi bil na Facebooku? Imam enake pravice kot vsi drugi in samo zato, ker sem brezdomec, to ne pomeni, da mi ni do teh stvari. Moja družina, prijatelji so na Facebooku," je dejal eden od brezdomcev, vključenih v raziskavo.

Za mnoge brezdomce spletna omrežja predstavljajo nekakšno zatočišče, kjer jih nihče ne obsoja. "Na spletu nikogar ne moti, če se včeraj nisem stuširal ali če smrdim. Ne obsojajo me, čutim se sprejetega," pravi eden od sodelujočih. Jipson se je za raziskavo odločil, ko se je v njegovo radijsko oddajo lani javil človek, ki je imel številko mobilnega telefona, ne pa tudi naslova. Stopil je v stik z brezdomcem in ta mu je povedal, da mobilnik uporablja za spletni omrežji Facebook in Twitter.