Po besedah Irene Razboršek je med slovensko populacijo največ tistih ljudi, ki imajo krvno skupino A. Teh je 40 odstotkov, sledi pa ji krvna skupina 0, ki jo ima 38 odstotkov populacije. Državljanov in državljank, ki imajo krvno skupino B, je 15 odstotkov, AB pa od sedem do osem odstotkov. Znotraj vseh krvnih skupin je približno 20 odstotkov tistih, ki imajo krvno skupino RhD z negativnim faktorjem.

Kot je povedala Razborškova, trenutno v Sloveniji primanjkuje krvne skupine 0,0 z negativnim faktorjem ter AB z negativnim faktorjem. Sicer pa se pomanjkanje določenih krvnih skupin spreminja glede na potrebe, je dejala.

"Do nihanja zalog prihaja v poletnih mesecih, ko ljudje odhajajo na dopuste. Takrat so zaloge krvi manjše. Manjše pa so tudi v zimskih mesecih zaradi obolevnosti krvodajalcev," je pojasnila Razborškova. Dodala je, da so potrebe po krvi nepredvidljive. Lahko zgodi, da določen bolnik potrebuje zelo veliko krvi, tudi takrat zanihajo zaloge, je še dejala.

Sicer je bilo v letu 2011 v register krvodajalcev blizu 110.000 prijav, dejanskih odvzemov krvi pa je bilo okoli 95.000. Razborškova je ob tem povedala, da so Slovenke in Slovenci samozadostni pri oskrbi s krvjo. Izpostavila je, da imajo na ZTM zadostno zalogo krvi za tiste, ki se trenutno nahajajo v državi. Za tujce in turiste je enako poskrbljeno, je še za dodala.