Svetovni dan hipertenzije obeležujemo že deveto leto zapored. Slogan letošnjega dneva je Zdrav srčni utrip - zdrav krvni tlak. Univerzitetni klinični center Ljubljana bo skupaj s Sekcijo za hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva v različnih krajih Slovenije promoviral vedenje o visokem krvnem tlaku.

Po podatkih IVZ ima zvišan krvni tlak vsak tretji prebivalec Slovenije. Po besedah Jožice Maučec Zakotnik z IVZ se ljudje premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka, ne poznajo normalnih vrednosti, si krvni tlak premalo preverjajo, pa tudi če vedo, da imajo zvišan krvni tlak, so preveč tolerantni do zvišanih vrednosti.

Zvišan krvni tlak večinoma ne povzroča težav, a če se dolgo ne zdravi, poškoduje žile odvodnice (arterije) in življenjsko pomembne organe. Zaradi tega mu pogosto rečejo "tihi ubijalec". Zvišan krvni tlak je velik globalni zdravstveni problem, saj prizadene okoli 40 odstotkov ljudi, zaradi zapletov, povezanih z visokim krvnim tlakom, pa letno umre okoli 9,4 milijona ljudi. Posebej so zaradi te bolezni prizadete revnejše države.

V skupini kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jim pomembno botruje zvišan krvni tlak, so predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja in motenj srčnega ritma. Povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vključno z ledvično odpovedjo. Kronične nenalezljive bolezni so v Sloveniji in v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti.

Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost.

"Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja. Pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga," poudarja Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

Po besedah Hlastan Ribičeve je prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegajo dnevni še varen vnos soli.

Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. "Glavni viri soli v prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje, priprava hrane ter obroki, zaužiti izven doma," pojasnjuje Hlastan Ribičeva. Po njenih besedah večina bolnikov z zvišanim krvnim tlakom potrebuje zdravljenje z zdravili.

Glavni namen tovrstnih zdravil je preprečiti srčno in možgansko kap ter bolezni ledvic. Bolniki z zvišanim krvnim tlakom morajo redno jemati zdravila, takoj opozoriti zdravnika na neželene učinke, nadaljevati s spremljanjem krvnega tlaka tudi po prejemu zdravil, biti pozorni na medsebojne učinke zdravil in upoštevati načela zdravega življenjskega sloga.