Osnovni namen današnje konference, ki jo je Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) organiziral pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravje, je predvsem ta, da ugotovimo kakšna je situacija porabe alkohola v širši osrednjeslovenski regiji, ne le v ljubljanski, je pojasnila Kostnapfel Rihtarjeva.

Po njenih besedah se je med letoma 2005 in 2009 v osrednjeslovenski regiji število bolnišničnih obravnav duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola povečalo iz 393 na 501. Alkoholna bolezen jeter se je v istih letih znižala, iz 176 bolnišničnih obravnav na 149.

Na področju Policijske uprave Ljubljana pa se je zmanjšalo število prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki. Po besedah Kostnapfel Rihtarjeve je bilo leta 2009 nesreč s smrtnim izidom 16, leta 2011 pa sedem. Nesreč s telesno poškodbo je bilo leta 2009 276, leta 2011 pa 226.

Po podatkih Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med srednješolsko mladino staro 15 in 16 let je alkohol med mladimi najbolj razširjena droga. Od leta 1995 do 2007 se je razširjenost pitja alkoholnih pijač med dijaki povečala. Leta 1995 je imela izkušnjo s pitjem alkoholnih pijač 85 odstotkov dijakov, leta 2007 pa že 94 odstotkov.

Kot je ob tem izpostavila Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), je tedensko pitje alkohola in opijanje najpogostejše pri mladih z obema nezaposlenima staršema ter pogosteje pri mladostnikih, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Prav tako je pogostejše pri fantih kot deklet ter pri mladostnikih s podpovprečnim učnim uspehom in med tistimi, ki obiskujejo poklicno šolo.

V Sloveniji imamo le pet odstotkov popolnih abstinentov, 70 odstotkov pa jih je zmernih pivcev, kar pomeni, da pijejo pod mejo manj tveganega pitja. Od deset do 20 odstotkov je takih, ki prekorači dnevno mejo manj tveganega pitja, pri 11 odstotkih pa že beležijo verjetnost sindroma odvisnosti od alkohola.

"Stopnja umrljivosti za posledicami alkohola se sicer povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občin," je še dejala Zorkova.