Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Maja Primic Žakelj poudarja, da lahko onesnaženost delovnega in bivalnega okolja kot vzrok pripišemo le manjšemu delu novih primerov raka, medtem ko je s priporočili za zdrav način življenja, ki so opisana v Evropskem kodeksu proti raku, moč zmanjšati število najpogostejših oblik rakov za tretjino.

Evropski kodeks proti raku, katerega upoštevanje je letos v središču tedna boja proti raku, namreč priporoča zdrav način življenja, kot je nekajenje, omejitev uporabe alkoholnih pijač, izogibanje čezmernemu sončenju, zdravo prehranjevanje z veliko sadja in zelenjave ter veliko gibanja. 58 odstotkov bolnikov z rakom pri nas ima namreč enega od petih najpogostejših oblik raka: debelega črevesa in danke, pljuč, dojke, prostate ali kožnega raka, ki so večinoma povezani prav z neupoštevanjem omenjenih dejavnikov.

Poleg tega pa kodeks priporoča udeležbo presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka. Pri nas imamo vzpostavljene tri presejalne programe, to so Zora, Dora in Svit. Prva dva potekata pod okriljem Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Na področju presejalnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu Zora je bilo v osmih letih obstoja veliko storjenega, število novih rakov na materničnem vratu se je v tem času zmanjšalo za tretjino. Tako so dosegli 70-odstotno pregledanost žensk med 24. in 64. letom, ki so vključene v program, pri čemer se ženske po 50. letu starosti ne odzivajo na vabila ginekologov, kot bi to želeli, pravi Primic Žakljeva.

Ženske, ki se redno udeležujejo ginekoloških pregledov na tri leta, imajo namreč kar 70-80 odstotkov manj možnosti, da bodo zbolele za to obliko raka. In če je v začetku tisočletja za rakom na materničnem vratu pri nas letno umrlo med 40 in 50 žensk, pa jih v zadnjih letih umre med 30 in 40.

Predvsem v zadnjem letu je bilo veliko narejenega tudi na področju presejalnega programa za rak dojk Dora, saj so podvojili število pregledov. Tako so lani pregledali skoraj 20.000 žensk, s čimer sicer niso dosegli cilja 24.000 pregledov, a so po besedah vodje programa Maksimiljana Kadivca dosegli kritično zgornjo mejo, kolikor pregledov lahko opravijo z razpoložljivim kadrom in opremo. Tako Kadivec še ne ve, kako bodo lahko razširili program na celo Slovenijo.