Vse je v družini

Ob tem se je javnost spraševala, kakšno vlogo je med teroristi pravzaprav imela Sadžida al-Rišavi, da jo je bil IS pripravljen zamenjati za ugrabljenega vojaškega pilota. Na prvi pogled se je njihova poteza zdela precej nelogična, a raziskovanje družinskih vezi je pojasnilo marsikaj. Sadžida je prihajala iz pobožne muslimanske družine iz Al-Khalidija v iraški osrednji provinci Anbar in je bila vzgajana v duhu skrajne salafistične doktrine. Prav zato ne čudi, da so njeni trije bratje umrli za vero in prepričanje v bitkah proti ameriškim marincem leta 2004 v mestu Falujah in da je bila njena družina v IS obravnavana kot ena pomembnejših. »Sadžidina družina je tipična džihadistična družina, ki se je večkrat žrtvovala in je še vedno dejavna znotraj Islamske države. Je močan simbol prve generacije Al Kaide v Iraku, ki tvori jedro današnje Islamske države,« je pred dnevi za medije pojasnil jordanski džihadistični učenjak Hadan Abu Hanieh.

Nekaj dni po napadu, v katerem je bilo ubitih 57 ljudi, najmanj 90 pa je bilo ranjenih, je jordanska policija sporočila, da so aretirali iraško žensko, ki je osumljena sodelovanja pri bombnih napadih. Bila je Sadžida, edina od napadalcev, ki ji je uspelo ubežati smrti. Le dan zatem so na jordanski nacionalni televiziji predvajali posnetek, na katerem je v pogovoru z novinarjem spregovorila o tem, kako sta bila s soprogom del teroristične celice, ki je napadla hotel. »Šla sva v hotel. Soprog se je postavil v en kot, jaz v drugega, tistega nasproti njega, da bi bilo žrtev čim več. V dvorani je ravnokar potekalo poročno slavje. Bilo je veliko ljudi. Soprog je sprožil svoja eksploziva. Tudi jaz sem se poskušala razstreliti, a mi ni uspelo. Ljudje so začeli panično teči proti izhodu, zato sem se v dir za njimi pognala tudi sama,« je dejala povsem hladnokrvno, brez kančka obžalovanja in dodala, da ji bombe ni uspelo aktivirati zato, ker je ključen del sprožilca ponesreči pozabila v avtu.

Najprej se je izpovedala, nato se izrekla za nedolžno

V svoji izpovedi je pojasnila tudi, da je v Jordanijo pripotovala s ponarejenim potnim listom, kako aktivirati bombo, pa naj bi jo naučil njen soprog. »Moj soprog je tisti, ki je organiziral celotno stvar,« je ponosno poudarila. Ob aretaciji so pri al-Rašavijevi našli dva pasova s pritrjenimi eksplozivi: okrog enega je bilo nalepljeno eksplozivno sredstvo RDX, na drugem so bili eksplozivu dodani še kroglični ležaji in žeblji. Cilj je bil kar največ smrtnih žrtev. A če je Sadžida pred televizijskimi kamerami še naprej igrala pogumno teroristko, se je pozneje pred sodiščem izrekla za nedolžno. »Nikogar nimam ... Sem popolnoma sama z Alahom, ki me varuje,« je povedala sodniku.

Njen odvetnik Husein Masri je za Reuters pozneje dejal, da ga je Sadžida rotila, naj jo zagrizeno brani, saj da ga bo »priporočila bogu, ko bo to potreboval«, če mu jo bo uspelo obvarovati pred smrtjo. Kljub vsemu trudu so jo leta 2006 obsodili na smrt. A še istega leta je Jordanija uvedla začasno opustitev izvajanja smrtnih kazni, zato je njen dom za devet let postala močno varovana samica zapora v Jweidehu. Tam je bila povsem sama, saj jo v skoraj desetletju, ki ga je preživela za zapahi, ni obiskal prav nihče. Ko so decembra lani preklicali opustitev, se je znašla na vrhu seznama za usmrtitev in v sredo ob zori so jo jordanske oblasti dale obesiti, da bi maščevale smrt vojaškega pilota, ki ga je usmrtila IS. S tem je v očeh somišljenikov postala mučenica in junakinja džihada.

Sadžida Al-Rišavi je bila v času usmrtitve stara med 40 in 50 let (točna starost nikoli ni bila znana) in je bila ena najvplivnejših žensk v militantskih krogih: prihajala je namreč iz mogočnega sunitskega klana v zahodnem Iraku, njen brat pa je bil poročnik Abu Musab al-Zarkavi, ustanovitelj iraške veje Al Kaide, ki se je februarja lani odcepila od te teroristične organizacije in se preoblikovala Islamsko državo. Zarkavijeva veja Al Kaide je leta 2005 tudi prevzela odgovornost za napade na hotele. Ko je bil Zarkavi junija leta 2006 ubit med zračnim napadom ZDA, ga je na mestu vodje nasledil njegov dotedanji namestnik Abu Bakr al-Bagdadi, ki je danes vodja IS. Prav zaradi sorodstvenih vezi naj bi si zato IS tako močno prizadevala za njeno izpustitev, da je bila pripravljena izpustiti talca. To, da bi dosegli Sadžidino osvoboditev, bi bila pomembna zmaga za al-Bagdadija, ki je želel pokazati, je njegova 'država' vedno in povsod ščiti svoje ljudi.

Čeprav je samo ena od na tisoče samomorilskih napadalk, ki je bila poslana, da bi umrla za Al Kaido oziroma njeno naslednico, so poskušali člani IS narediti vse, da bi jo ponovno pridobili v svoje vrste in jo spet vključili v propagando ter v urjenje za samomorilske napadalke. Zarkavi naj bi se celo zaobljubil, da bo osvobodil Sadžido. Kdor koli bi mu pomagal izpolniti to zaobljubo, bi si po njegovih besedah pridobil naklonjenost vseh članov IS, ki se po odcepitvi od Al Kaide skuša uveljaviti kot glavna džihadistična sila na Bližnjem vzhodu, zaradi česar so lani tudi razglasili kalifat na obvladovanih področjih Iraka in Sirije.