»To pismo se trudim napisati že dalj časa, a zaradi morfija in pomanjkanja sočnih hambugerjev (koliko časa je že sedaj, pet tednov brez prave hrane?) nimam nobene energije,« je stavek, s katerim Amy začne svoje poslovilno pismo. »A se moram potruditi, ker se soočam z rokom, ki je v tem primeru, zelo pomemben. To moram povedati (in povedati prav) dokler imam še a) tvojo pozornost in b) utrip srca.

Z najbolj neverjetnim moškim sem poročena že 26 let. Načrtovala sem vsaj še 26 let skupaj. Bi radi slišali bolano šalo? Mož in žena vstopita na urgenco poznega večera 5. septembra 2015. Nekaj ur in testov kasneje, jima zdravnik pojasni, da nanavadna bolečina, ki jo je žena čutila na svoji desni strani ni preveč pomemben slepič kot sta sumila, ampak rak jajčnikov. Ko se par odpravi proti domu v zgodnjih jutranjih urah 6. septembra, skozi megleni šok vsega spoznata, da je prav danes dan, ko je njuno gnezdo zapustil še zadnji mladič. Najmlajši od njunih treh otrok je pravkar odšel na faks.

In vsi načrti so v trenutku izginili. Nobenega izleta z mojim možem in staršem v Južno Afriko. Nobene sanjske turneje po Aziji z mojo mamo. To je bil trenutek, ko sva začela živeti samo za sedanjost. Kar pa se tiče prihodnosti, mi dovolite, da vam predstavim gentelmana tega pisma, Jasona Briana Rosenthala.

To je moški, v katerega se je zelo enostavno zaljubiti. Meni je to uspelo v enem dnevu.

Naj pojasnim: Najboljši prijatelj mojega očeta 'stric' John, je poznal Jasona in mene vse življenje, toda Jason in jaz se nikoli nisva srečala. Jaz sem odšla na študij na vzhod in prvo službo dobila v Kaliforniji. Ko sem se preselila nazaj v Chicago, je John, ki je mislil, da sva Jason in jaz popolna drug za drugega, uredil slepi zmenek. Bilo je leto 1989. Sama nisem imela prav nobenih pričakovanj, da bi se to lahko razvilo v kaj bolj resnega. Toda, ko je potrkal na vrate moje male hiške, sem pomislila, 'Uh-oh, na tej osebi je nekaj zelo všečnega'.

Do konca večerje sem vedela, da se želim z njim poročiti.

Jason? On je to vedel eno leto kasneje.

Nikoli nisem bila na Tindru, Bumbleu ali drugi spletni strani za zmenke, a bom zdaj ustvarila splošni profil za Jasona kar tukaj, in sicer na podlagi mojih izkušenj od sobivanja v isti hiši kot on zadnjih 9490 dni.

Najprej osnove: visok je 178 centimetrov, ima 72 kilogramov, lase barve soli in popra in rjave oči.

Zelo dobro se oblači. Najina mlajša sinova, Justin in Miles, si pogosto izposojata njegova oblačila. Je fit in zelo rad telovadi. Če bi najin dom lahko govoril, bi povedal, da je Jason zelo spreten z rokami. Kar se tiče hrane – joj, kako zna kkuhati. Po dolgem dnevu ni nič slajšega kot to, da ga zagledaš, ko z vrečkami prikoraka skozi vrata, jih položi na pult in mi dvori z olivami in okusnim sirom, ki ga je postregel preden se loti glavne jedi.

Jason zelo rad posluša živo glasbo. To je najina najljubša stvar, ki jo počneva skupaj. Omeniti moram tudi to, da najina 19-letna hči Paris, koncerte najrajši obiskuje z njim.

Je čudovit oče. Vprašajte kogarkoli. Vidite tistega moškega na vogalu? Kar pojdite in ga vprašajte, vam bo povedal. Jason je sočuten – in lahko vrže palačinko.

Jason slika. Obožujem njegova umetniška dela. Če ne bi imel diplome iz prava, ki ga zadržuje v pisarni večino dni od 9 do 5, bi mu rekla umetnik. Oziroma vsaj preden sem zbolela.

Takšen moški je Jason: na ultrazvok ob najini prvi nosečnosti mi je prinesel rože. To je moški, ki me, ker je vedno pokonci zgodaj, vsako nedeljo zjutraj preseneti z nekim čudnim smeškom, ki ga naredi ob loncu kave iz žlice, skodelice in banane.

Čakajte, sem omenila, da je zelo postaven? Pogrešala bom njegov obraz.

Če zveni kot princ in se najina zveza zdi kot pravljica, ni prav veliko od tega, razen tistih klasičnih stvari, ki pridejo z dvema desetletjima in pol igranja hiše skupaj. In tistega del, ko jaz dobim raka.

Želim si več časa z Jasonom. Želim si več časa z otroki. Želim si več časa za srkanje martinijev v jazz klubu ob četrtkih zvečer. A se to ne bo zgodilo. Verjetno imam le še nekaj dni, da sem lahko človek na tem planetu. Zakaj torej počnem to? To zaključujem na valentinovo in najlepše darilo, na katerega lahko upam je, da to prebere prava oseba, poišče Jasona in se začne nova ljubezenska zgodba.«

Amy Krouse Rosenthal je bitko z rakom izgubila 13. marca 2017, 10 dni po objavi tega pisma.