Iste informacije se naučite na različne načine

Raziskava iz leta 2008 je pokazala, da različni mediji spodbujajo različne dele možganov. Več delov možganov je aktivnih, večja je verjetnost, da boste razumele in si zapomnile informacije. Da bi se naučile določeno temo, zato:

– preberite zapiske s predavanj,

– preberite učno gradivo,

– poiščite spletne vire,

– nekomu razložite, kaj ste se naučile,

– delajte naloge za vajo iz različnih virov.

Jejte to in učenje bo manj stresno in bolj učinkovito

Na vašem dnevnem urniku naj bodo različni predmeti, ne le eden ali dva

Učenje številnih predmetov hkrati se je izkazalo za bolj učinkovito kot učenje le enega ali dveh. Na primer, če se pripravljate na izpit iz ekonomije, matematike, angleščine in kemije, je boljše, da vsak dan predelate nekaj poglavij vsakega predmeta. S tem pristopom se boste naučile hitreje, kot pa če bi se v ponedeljek osredotočile le na matematiko, v torek ekonomijo, v sredo angleščino itd. Zakaj? Ker se lahko hitro zgodi, da boste podobne informacije med seboj pomešale, če se boste ves dan učile le en predmet. Za pametno učenje je zato zelo priporočljivo, da svoj čas razdelite med več predmetov. Tako bodo imeli vaši možgani več časa, da predelajo vse informacije.

Informacije pregledujte periodično in ne hkrati

Periodični pregled je ključnega pomena, če želite informacije prestaviti iz vašega kratkoročnega v dolgoročni spomin. To vam bo pomagalo dosegati boljše ocene. Kot je pokazala raziskava, je periodično učenje boljše kot učenje v zadnjem hipu. In kako naj bi periodično učenje izgledalo:

1. pregled: en dan po tem, ko ste se naučile nove informacije,

2. pregled: 3 dni po 1. pregledu,

3. pregled: 7 dni po 2. pregledu,

4. pregled: 21 dni po 3. pregledu,

5. pregled: 30 dni po 4. pregledu,

6. pregled: 45 dni po 5. pregledu,

7. pregled: 60 dni po 6. pregledu.

V razredu sedite spredaj

Če imate možnost izbiranja, kje v razredu boste sedele, vedno izberite prve vrste. Raziskave so pokazale, da študenti, ki sedijo v prvih vrstah, dobijo višje ocene. Povprečne ocene študentov glede na mesto, kjer sedijo so sledeče:

Prve vrste: 80 %

Srednje vrste: 71,6 %

Zadnje vrste: 68,1 %

Rezultati so bili pridobljeni na podlagi pogojev, v katerih so mesta sedežev določili profesorji. To pomeni, da ne gre le za bolj motivirane študente, ki izbirajo sedeže v prvih vrstah, in manj motivirane, ki raje sedijo zadaj. Če boste sedele spredaj, boste imele boljši razgled na tablo, bolje boste slišale profesorja in izboljšala se bo vaša koncentracija.

Ne počnite več stvari hkrati

Vsi vemo, da smo ženske multipraktiki, ki lahko hkrati počnejo več stvari. A v primeru učenja to ni najboljša taktika. Zaradi tega boste namreč le manj produktivne, bolj zmedene in manj pametne. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki trdijo, da lahko počnejo več stvari hkrati, v resnici niso pri teh nič boljši kot povprečna oseba. Učinkoviti študentje se osredotočijo na eno stvar. To pomeni, da med učenjem pozabite na televizijo, odgovarjanje na sporočila in pregledovanje Facebook profila. Da  boste izboljšale svojo koncetracijo na učenje, vam predlagamo, da:

– izklopite zvok na mobilnem telefonu,

– mobilni telefon pustite v drugi sobi,

– če za učenje ne potrebujete spleta, na računalniku onemogočite internetni signal oziroma računalnik izklopite,

– s pisalne mize umaknite moteče predmete.

Zapiske delajte na roko

Znanstveniki priporočajo, da zapiske delate na roko, namesto da za njih uporabljate računalnik. Informacije vam bodo tako hitreje ostale v spominu, obenem pa ne boste imele ob sebi nobenih motečih dejavnikov. Pretekle raziskave so namreč pokazale, da študenti, ki zapiske delajo na prenosnem računalniku, zapisujejo besedo za besedo, pri tem pa ne procesirajo tega, kar sploh zapisujejo. Medtem ko tisti, ki pišejo na roko, več pozornosti posvečajo pomenu tega, kar zapisujejo. In se posledično tudi bolje odrežejo na izpitu.

Ključne informacije preberite na glas

Glasno branje študentom pomaga, da si informacije zapomnijo hitreje. Zakaj? Ker s tem informacijo slišite in vidite. Glede na količino študijskega materiala bi bilo seveda glasno branje vsega povsem nepraktično, na koncu pa bi verjetno ostale brez glasu, zato na glas preberite le ključne informacije, ki ste jih podčrtale med tihim branjem.

Med učenjem si privoščite odmor

Redni odmori med študiranjem so ključnega pomena, saj pripomorejo k večji produktivnosti in boljši koncentraciji. Zato ni pametno, da se med izpitnim obdobjem za več ur skupaj zaprete v svojo sobo, ampak si na 40 minut učenja privoščite tudi 5 do 10 minut odmora. V času pavze pa nikar ne posegajte po telefonu ali računalniku.