Pred več kot tremi desetletji, natančneje 15. maja 1991, je Slovenska vojska začela urjenje svoje prve generacije nabornikov. To predstavlja pomemben mejnik, ki je zaznamoval začetek samostojne obrambe naše države.
V spomin na ta zgodovinski dogodek, Slovenska vojska vsako leto organizira celodnevni brezplačni dogodek, kjer se skozi predstavitve, dejavnosti in večerni koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske obiskovalcem približa življenje v vojski. Letos bo Dan Slovenske vojske potekal v soboto, 24. maja, v Kopru (dvorana Bonifika).
Ob letošnjem prazniku smo se pogovarjali s poddesetnico Anjo Prašnikar, vojaško policistko, ki nam je razkrila, kako so izgledali njeni začetki, kako poteka njen vsakdan in kaj svetuje mladim, ki razmišljajo o karieri v Slovenski vojski.
Intervju s poddesetnico Anjo Prašnikar
Poddesetnica Anja Prašnikar se še dobro spominja trenutka, ko je prvič pomislila, da bi postala članica Slovenske vojske. Pri 24 letih je začela resneje razmišljati o karieri v varnostno-obrambnem sistemu. Kombinacija fizične pripravljenosti ter možnosti za pridobivanje raznolikih znanj in izkušenj jo je prepričala, da se poda na pot v Slovensko vojsko.
Zakaj ste se odločili za kariero v Slovenski vojski? Kaj vas je pritegnilo k temu poklicu?
Za kariero v Slovenski vojski sem se odločila, ker me je vedno privlačilo dinamično delo, kjer lahko preizkušam svoje meje – tako fizične kot psihične. Všeč mi je delo v timu, občutek pripadnosti in možnost, da s svojim delom prispevam k nečemu večjemu – varnosti države in pomoči ljudem v različnih okoliščinah. Vojska mi ponuja tudi priložnost za stalno osebno in strokovno rast, kar mi je zelo pomembno.
Kaj vas je najbolj presenetilo na začetku vaše vojaške kariere?
Na začetku moje vojaške kariere me je najbolj presenetila močna povezanost med pripadniki. Med zahtevnim osnovnim usposabljanjem, ki je bilo fizično in psihično zelo naporno, sem spoznala, kako pomembna je podpora ekipe. Prav v najtežjih trenutkih smo znali stopiti skupaj, si pomagati in drug drugega motivirati, kar mi je dalo občutek prave pripadnosti in zaupanja. Ta timski duh je nekaj, kar v vojski resnično izstopa in me je pozitivno presenetilo.
Kaj trenutno obsega vaše delo v Slovenski vojski? Lahko opišete svoj tipičen dan?
Moje delo v Slovenski vojski je zelo raznoliko, zato težko govorim o tipičnem dnevu – rutine praktično ni. Kot pripadnica vojaške policije opravljam različne naloge, med katerimi so prometne in intervencijske patrulje, spremstva vojaških kolon ter varovanje delegacij. Poleg tega izvajamo tudi nadzor vojaške discipline, varujemo objekte ter sodelujemo pri usposabljanjih in vajah. Vsak dan prinaša nove izzive, kar mi je v tem poklicu še posebej všeč, saj zahteva stalno prilagajanje in visoko stopnjo pripravljenosti.
Katere trenutke v karieri bi izpostavili kot najbolj ponosne ali prelomne?
Eden izmed najbolj ponosnih trenutkov v moji karieri je bil uspešno opravljen temeljni vojaški del, ki je predstavljal prvi in ključni korak k zaposlitvi v Slovenski vojski. To je bil zahteven, a hkrati zelo motivacijski preizkus. Drugi prelomni trenutek pa je bilo opravljanje policijskih pooblastil in specializiranega usposabljanja za vojaškega policista. S tem sem dobila možnost, da postanem del čete vojaške policije 1. brigade, kar mi pomeni veliko priznanje in odgovornost. Oboje mi je dalo občutek osebnega dosežka in potrdilo, da sem na pravi poti.
Katere vrednote vojske so vam osebno najbolj blizu in zakaj?
Vrednote, ki so mi v vojski najbolj blizu, so tovarištvo, odgovornost in predanost. Tovarištvo zato, ker verjamem v moč ekipe in v to, da lahko skupaj premagamo še tako zahtevne izzive. Odgovornost mi veliko pomeni, saj delo v vojski zahteva popolno zanesljivost – do nalog, do sodelavcev in do varnosti vseh. Predanost pa je ključna, ker verjamem, da je ta poklic nekaj več kot le služba – gre za poslanstvo, kjer moraš biti srčno predan svoji nalogi, enoti in domovini.
Kako je vojaški poklic oblikoval vašo osebnost? Bi rekli, da ste zdaj drugačna oseba kot pred tem?
Da, vojaški poklic je močno vplival na mojo osebnost. Utrdila sem se in postala bolj samozavestna ter odgovorna. Naučila sem se, kako pomembno je imeti discipliniran pristop do nalog in izzivov, tako v službi kot v osebnem življenju. Poleg tega sem se naučila boljšega obvladovanja stresa, hitrega odločanja v težkih situacijah in še bolj cenim pomen sodelovanja v timu. Menim, da sem zdaj bolj potrpežljiva, osredotočena in pripravljena na soočanje z izzivi, tako v vojaškem okolju kot tudi v vsakdanjem življenju.
Je bilo kdaj težko? Ste kdaj pomislili, da bi odnehali in kaj vas je takrat držalo pokonci?
Da, bilo je težko, predvsem na začetku, med temeljnim vojaškim usposabljanjem. Priznam, da me ni nikoli v življenju preveč zeblo, kot me je takrat. Imeli smo zaključno preverjanje, kjer smo morali opraviti različne discipline, kot so stražarski postopki, maskirna disciplina in pravilno namestiti masko za bojne pline v določenem času. Tisti dan smo morali zelo hitro pešačiti iz vojašnice Vipava proti Mlakam, kjer smo čakali na inštruktorje. Bilo je izjemno mrzlo, veter je pihal, mi pa smo delali počepe in poskoke, da bi ostali ogreti. Kljub temu so mi roke in prsti postali tako otrdeli, da sem komaj čutila, kaj delam. Ko je prišla maskirna disciplina, me je dotik barve zaradi mraza tako bolel, da sem želela jokati. Pri nameščanju maske za bojne pline nisem čutila trakov za zategovanje. Takrat sem se res počutila šibko in za trenutek pomislila, da bi raje odnehala. Vendar sta me moja trma in želja po uspehu držali pokonci in nisem odnehala.
Kaj bi osebno svetovali mladim, ki jih zanima sodelovanje s Slovensko vojsko – bodisi kot poklicna pot ali kot začasna izkušnja?
Mladim, ki jih zanima Slovenska vojska, bi svetovala, naj se odločijo, če so pripravljeni na izzive, osebno rast in timsko delo. Vojaški poklic zahteva disciplino, odgovornost in prilagodljivost, vendar ponuja tudi dragocene izkušnje, kot so vodstvene sposobnosti in sposobnost reševanja problemov pod pritiskom. Ne glede na to, ali je to poklicna pot ali začasna izkušnja, bo to izkušnja, ki bo oblikovala njihovo osebnost in širila njihovo perspektivo na življenje.
SRCE POD UNIFORMO. SRCE POD DOMOVINO.
V soboto, 24. maja, bo pred športno dvorano Bonifika v Kopru potekal Dan Slovenske vojske, ki bo postregel z bogatim programom. Obiskovalci boste lahko spoznali različne poklice, ki jih opravljajo pripadniki in pripadnice Slovenske vojske, od pilotov, vojakov, vodnikov psov, upravljalcev dronov, glasbenikov, zdravstvenih tehnikov, inženirjev ter športnikov. Ogledali si boste lahko tudi opremo in dinamične predstavitve ter se sami preizkusili v vojaških veščinah.
Dogajanje bo ob 18. uri zaokrožila slovesnost in koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske z zvezdniškimi gosti, med njimi Joker Out, Raiven, Masayah in drugimi.
Kot poudarja poddesetnica Anja Prašnikar, je tak dogodek odlična priložnost, da ljudje vojsko spoznajo od blizu in razumejo, kako pomembno vlogo ima, ne le v obrambi, temveč tudi kot podpora skupnosti. '24. maja se nam pridružite v Kopru in začutite moč pripadnosti, poguma in predanosti – spoznajte Slovensko vojsko od blizu,' vabi Anja.
Sponzorirana vsebina
