Znana Slovenka očarala v hrvaškem šovu, žirija ji je namenila same pohvale

Astrid Ana Kljun je v 13. sezoni hrvaškega Supertalenta pokazala, zakaj jo glasba spremlja že od otroštva. Na odru je zapela svetovno uspešnico Halo ameriške pevke Beyoncé, pri tem pa združila petje in igranje električne harfe. Zahtevno glasbeno kombinacijo je pospremila z izrazito odrsko prezenco in samozavestjo ter navdušila tako občinstvo kot žirijo.

Njen nastop ni bil zgolj glasbena izvedba. Astrid je ves čas komunicirala z občinstvom, se prepustila glasbi in pokazala, da na odru uživa. Prav ta sproščenost v kombinaciji z glasbenim znanjem je prepričala tudi žirante.

Po nastopu so jo čakale pohvale z vseh strani. Vsi štirje člani žirije so ji namenili pritrdilni glas, zato se je uvrstila v naslednji krog tekmovanja.

Med najbolj navdušenimi je bila žirantka Martina Tomčić, ki je Astrid pohvalila v vseh pogledih. Izpostavila je njen glas, glasbeno spretnost in osebnost, ki jo je pokazala na odru.

Posebej jo je navdušilo, kako lahkotno je Astrid združila petje in igranje zahtevnega instrumenta, ne da bi pri tem izgubila stik z občinstvom. Pohvalila je tudi njeno samozavest in način, kako je uživala v nastopu.

"Res si profesionalka," ji je sporočila Martina in tako jasno pokazala, kako zelo jo je prepričala slovenska glasbenica.

Tudi Maja Šuput je bila polna pohval. Menila je, da bi Astrid naredila enako močan vtis, tudi če bi se predstavila samo s petjem ali samo z igranjem harfe. Navdušila jo je predvsem kombinacija obeh talentov.

Davor Bilman je opozoril na zanimiv kontrast med nežnim zvokom harfe in Astridino energično, skoraj ognjevito osebnostjo. Zaradi njene silovite odrske energije se je pošalil celo o stabilnosti stojala za instrument.

Fabijan Pavao Medvešek pa je po nastopu poudaril, da se že veseli njenega naslednjega nastopa. Astrid je tako s svojim glasbenim izrazom in osebnostjo prepričala celotno žirijo.

Za samozavestno umetnico, ki jo je občinstvo spoznalo na odru Supertalenta, se skriva tudi osebna zgodba. Astrid je pred nastopom spregovorila o odraščanju in obdobju, ko se zaradi svoje drugačnosti ni vedno počutila sprejeto.

Pojasnila je, da so jo ljudje v preteklosti zaradi njene posebnosti tudi zasmehovali. Danes na svojo drugačnost gleda drugače in se je naučila sprejemati samo sebe.

V predstavitvi pred nastopom je spregovorila tudi o tem, kako je njeno ljubezen do harfe spodbudila starejša sestra, ki je igrala isti instrument. Kot deklica jo je posnemala, ne da bi se takrat zavedala, kako pomembno mesto bo harfa nekoč imela v njenem življenju.

Pevka si je pred nastopom želela predvsem, da bi ljudje ob njeni glasbi nekaj začutili. Prav prebujanje čustev je zanjo pomembnejše od samega tekmovalnega rezultata.

Astrid ni samo pevka in harfistka, temveč tudi mama. V intervjuju za Moški svet je odkrito spregovorila o tem, kako jo je materinstvo spremenilo in kaj ji pomeni v življenju.

Moje življenje je čudovito, odkar sem mama. Ni pa vedno lahko, je povedala in pojasnila, da je starševstvo pogosto tudi soočanje s samim seboj.

Ob tem je poudarila, da otrok ni odgovoren za slabo počutje svojih staršev. Po njenem mnenju starševstvo pogosto na površje prinese občutke, strahove in izkušnje, s katerimi se človek prej ni zares soočil.

Prav materinstvo ji je prineslo tudi več samozavesti in večjo prisotnost v vsakdanjem življenju. Čeprav obožuje oder in je predana svoji karieri, je v pogovoru jasno povedala, da ji vloga mame pomeni izjemno veliko.

Astrid se ne omejuje zgolj na petje in igranje harfe. Je tudi plesalka, igralka, učiteljica in ustvarjalka, ki rada združuje različne umetniške izraze. Njena glasbena pot je zaznamovana z željo po ustvarjanju nečesa samosvojega.

V intervjuju za Moški svet je spregovorila tudi o svoji želji, da bi lahko ustvarjala avtorsko glasbo in z njo potovala po svetu. Pomembno se ji zdi sodelovanje z ljudmi, s katerimi deli podobno ljubezen do umetnosti.

Ob tem je iskreno spregovorila o izzivih življenja profesionalne glasbenice v Sloveniji. Ustvarjanje zahteva veliko časa, truda in finančnih vlaganj, ki se ne povrnejo vedno tako, kot bi si umetniki želeli. Kljub temu meni, da se zaradi težav ne smemo odpovedati stvarem, ki nas izpolnjujejo.