Vsakodnevna izpostavljenost idealom, perfekciji in nesprejemanju napak, kmalu pripelje do tega, da na zgornje vprašanje večina od nas odgovori: "Ne." Čeprav smo družabna bitja in se tujih navad hitro naučimo, smo naučeni tudi tega, da ugajamo, večina od nas zatira naš notranji jaz in mnogokrat ne počnemo tiste stvari, ki bi jo želeli. Žene nas želja po odobravanju, saj je v današnjem svetu, kjer je vse mogoče, ta želja po odobravanju naše priporočilo za uspeh. Lahka dostopnost je pripeljala do tega, da smo postali sami do sebe malomarni, a hkrati preveč strogi. Ko gre za naš uspeh in naš napredek v očeh drugih ljudi, se kmalu zanemarimo in damo prednost drugim. Sami sebi pa govorimo, da nismo tako pomembni, da delamo sebi v korist. Tudi, ko kupujemo darilo za prijateljico. Marsikatera ženska bi za darilo zapravila kar nekaj denarja, medtem ko same sebi ne kupimo ničesar.

Vrednost nas samih upada in raste z mnenji drugih, vendar v realnem svetu sploh ne obstaja.

Skrivamo se za zidovi, ker nas je strah priznati, da ne moremo več, da ne gre. Odraščamo ob superjunakih in vsemogočnih ljudeh. Je pisateljica, pesnica, pevka, igralka, pravnica … Svojih vrednosti ne smemo postavljati glede na druge. Svojih dosežkov ne vrednotiti na dosežkih ostalih. Poglej, kakšno pot si prehodila sama, kaj si dosegla sama in kam te je tvoja pot življenja pripeljala.

Zakaj toliko zahtevamo sami od sebe? Zakaj se sovražimo, če ne dosežemo svojega cilja? Moram to in moram tisto ... MORAŠ si vzeti čas zase in si povedati, da si več kot dovolj taka, kot si. Svojo slabo vest moraš premagati. Moraš vedeti, da si prehodila dolgo pot do sem, kjer si točno v tem trenutku. In če ti je uspelo toliko stvari, ti bo uspela tudi ta. Ni pomembno, kolikokrat ne dosežemo naših pričakovanj in pričakovanj drugih. Pomembno je to, da vemo, da nismo nič manj vredni, če kdaj pa kdaj pademo. Če smo kdaj na tleh in nimamo navdiha, motivacije in volje do pozitive, truda in dela. Ob takih dneh sami sebi sporočamo, da moramo reči STOP in pogledati tudi nase.

Zakaj se ne ljubimo? Ker nismo umetni? Ker svojih ne perfekcij ne skrivamo? Ker si priznamo napake?

Delaj v svoje dobro, poslušaj sama sebe in bodi iskrena. Če sami s seboj nismo iskreni, nas marsikateri dogodki in besede samo še bolj prizadenejo. Če boš na dieti pojedla košček čokolade, si lahko preprosto rečeš : "Ja, pojedla sem ga." Nehajmo skrivati svoje napake in človeškost, nehajmo se sramovati sami sebe, ker čutimo, ker živimo, ker se kdaj pa kdaj zmotimo, če se utrudimo in če ne moremo več. Če boš sama do sebe in do ostalih iskrena, boš v naš lažen popoln svet prinesla nekaj resnice. Spremembe pa se začnejo dogajati takrat, ko je nekdo drugačen in v svoji drugačnosti vztraja.

Ker na našo samopodobo močno vplivajo tudi mediji, je pomembno, da se obkrožaš z dobrim. Predvsem družbena omrežja so kraj, kjer je vse dovoljeno. Mit, da moramo kritizirati samo zato, ker lahko, se mora končati.  Mit, da smo sami sebi vredni toliko, kot smo vredni drugim, se mora končati. Sama verjamem v to, da če dobro daš, dobro dobiš nazaj. Potrebnega je malo časa, da ti nekdo začne slediti, da nekdo vidi spremembo. Posameznik sicer ne more spremeniti celotne družbe, lahko pa na svojem kotičku sveta širi nove ideje, nova spoznanja, novo upanje in tako začne nekaj in nekaj da naprej.

Veliko vprašanj ostaja nerešenih, pojavljajo se nova, pravila se menjavajo, družba spreminja način življenja in razmišljanja, posameznik pa bi moral vedno biti najprej pomemben sebi, šele nato pa se ukvarjati z življenjem drugih. Naše osebnosti bi morale rasti v smer, ki smo si jo zastavili sami. Tako pa samo sledimo in počnemo isto kot vsi. Zakaj? Da bomo nečesa vredni?

Urška Bitenc, urskabitenc.blogspot.si