Dvajset let je obdobje, v katerem prostor lahko postane več kot lokacija, postane del identitete ljudi, ki ga obiskujejo, in mesta, v katerem stoji. Citycenter Celje je danes prav to: vsakodnevni utrip regije, prizorišče neštetih trenutkov, od nakupov in druženja do kulture, ustvarjalnosti in humanitarnosti. A zgodba vsakega takšnega prostora ima tudi svoje nevidno ozadje, ljudi, ki ga z vizijo, predanostjo in srčnostjo oblikujejo iz dneva v dan. V celjskem Citycentru je to nedvomno center managerka Darja Lesjak, ženska, ki center ne le vodi, temveč ga živi.
Z njo se je pogovarjal Vasja Jager, mi pa smo iz obsežnega intervjuja izbrali najlepše misli in najzanimivejše zgodbe, ki razkrivajo, zakaj je Citycenter skozi leta postal mnogo več kot nakupovalno središče.
Intervju z Darjo Lesjak
Intervju je za namen članka uredniško skrajšan in prilagojen.
Citycenter je bil uradno odprt 15. marca 2006. Kakšna je bila tedaj perspektiva centra in kakšni izzivi so bili pred njim?
Iz današnjega vidika se leto 2006 zdi skoraj drug planet. Še nismo poznali spleta, kot ga poznamo danes, Temuja ali umetne inteligence, vrhunec tehnologije pa je bila Nokia 3310. Vendar je bila naša vizija jasna in za tiste čase precej drzna: zgraditi največje in najsodobnejše nakupovalno središče v regiji, ki bo Celje končno postavilo na modni zemljevid. Odprtje Citycentra Celje marca 2006 je pomenilo ključni premik iz klasičnega trgovskega centra zgolj za nakupe v sodobno regijsko središče druženja. Perspektiva je bila vseskozi jasna: biti več kot le trgovina. Danes, ko center obeležuje 20 let, perspektiva ostaja v trajnosti in doživljajskem nakupovanju.
Vi ste na sedanji položaj prišli nekaj let pozneje. Kakšen je bil vaš prvi vtis, ko ste prišli v Citycenter Celje?
Včasih nas življenje postavi na pravi kraj ob pravem času. Moja zgodba s Citycentrom se je namreč začela že marca 2006, ko sem kot gostja na VIP otvoritvi prvič začutila utrip tega prostora. Spomnim se tistega občutka navdušenja, ko sem si povsem spontano rekla: 'Tukaj bi pa lahko delala, v tem okolju se vidim.' Glede na to, da sem se ekipi pridružila le nekaj let pozneje, mi je bilo očitno tako tudi namenjeno.
Kako je torej 'odraščal' Citycenter? Kako ste se v tem času spremenili vi?
V zadnjih dveh desetletjih se je Citycenter Celje iz ambicioznega novinca preobrazil v osrednjo točko regije. Že na začetku je bila velika prednost garažna hiša s številnimi brezplačnimi parkirnimi mesti. Skozi leta smo se neprestano posodabljali: prenovili smo več tisoč kvadratnih metrov prostorov, tehnološko nadgradili garažno hišo, modernizirali trgovine, med drugim tudi celovito trgovino Interspar. Izjemen korak je bil tudi na področju trajnosti – danes imamo lastno sončno elektrarno in največje število e-polnilnic v regiji. In še bomo nadgrajevali.
Če sem bila leta 2006 še malo 'zelena', sem danes predvsem bolj mirna in vzdržljiva. Včasih se pošalim, da sem tudi sama postala 'energetsko napreden objekt' (smeh). Naučila sem se, da je ključ do dobrega vodenja jasen sistem – tako kot v dobri garažni hiši. Skratka, če sem malo hudomušna, sva oba postala bolj modra, trajnostno naravnana ter tesno povezana s Celjem in regijo.
Kaj je bil v tem času vaš največji izziv?
Izzivov je bilo skozi leta kar nekaj. Eden večjih je bilo zagotovo obdobje pandemije, ko se je svet čez noč ustavil, mi pa smo morali najti načine, kako v teh nepredvidljivih razmerah ohraniti Citycenter Celje dostopen in še vedno povezan z ljudmi. Tudi neurja in poplave, ki so prizadela celjsko regijo, so predstavljala izziv, v katerem je bila naša prva naloga hitra organizacija pomoči in zagotavljanje varnega okolja. Vse te preizkušnje so me naučile, da sta prilagodljivost in človeški pristop ključna za dolgoročni uspeh.
Spletne platforme spreminjajo nakupovalne navade. Kako ti trendi vplivajo na vas in kako se Citycenter Celje lahko ubrani pred konkurenco virtualnih tržnic?
Tega ne vidimo kot bitko, ampak kot priložnost, da poudarimo tisto, česar virtualni svet nikoli ne bo imel: doživetje in človeški stik. Na spletu kupiš izdelek, v Citycentru pa dobiš izkušnjo. Pri nas lahko izdelek pomeriš, se sprehodiš, greš na kavo, otroci v Džunglo ... to je celodnevni izlet. Poleg tega nenehno organiziramo vrhunske in velikokrat edinstvene dogodke, ki nakupovanje spremenijo v zabavo za vso družino. Poleg tega gradimo na zaupanju in lokalni pripadnosti – kupci vedo, komu zaupajo, kje reklamirati izdelek in da z nakupom podpirajo lokalno okolje.
V tem kontekstu je gotovo dodana vrednost človeški vidik; vaša nakupovalna destinacija je eno od ključnih žarišč skupnostnega življenja v Celju. Na kakšne načine se ljudje tukaj srečujejo, družijo, pogovarjajo, sodelujejo ...?
Citycenter Celje je že zdavnaj prerasel okvirje klasične trgovine; postal je urbano stičišče, kjer se življenje dejansko dogaja. Gostimo razstave lokalnih ustvarjalcev, humanitarne akcije, dogodke za otroke, izobraževalne aktivnosti ... To so trenutki, ko nismo več 'trgovci in kupci', ampak sosedje. Spletni algoritmi ne morejo nadomestiti topline pristnega srečanja.
Od leta 2010 organizirate glasbeni natečaj Cityband, s katerim pomagate dotlej neuveljavljenim skupinam. Se denimo spomnite, kako je bilo, ko so v njem sodelovali Joker Out?
Seveda se spomnim; to so tisti trenutki, ko začutiš, da s projektom, kot je Cityband, resnično spreminjaš glasbeno sceno. Joker Out so sodelovali leta 2017. Že takrat so izstopali – ne le zaradi glasbe, ampak zaradi tiste neverjetne energije in karizme, ki jo imajo še danes. Takrat so bili še 'mulci' z velikimi sanjami. To je bistvo Citybanda – da smo bili in bomo tudi vbodoče odskočna deska za bende, ki danes in jutri krojijo slovensko (in svetovno) glasbo.
Citycenter Celje je torej v teh 20 letih nedvomno pustil pečat v Celju, pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Na kakšne načine se še trudite izboljševati skupnost in okolje, v katerem delujete?
Naše delovanje temelji na treh stebrih: trajnosti, humanitarnem delu in podpori lokalnega okolja. Imamo eno največjih fotovoltaičnih elektrarn na strehi, LED osvetlitev, polnilnice, varčne sanitarije ... V okviru humanitarnega delovanja pa poleg številnih akcij sklada Citycentrovo srce pomagamo med drugim lokalnim šolam in zdravstvenim ustanovam z donacijami opreme in skladom za prvošolce. Odprti smo za lokalna društva, ki v našem prostoru ozaveščajo o zdravju in preventivi. Ker verjamemo v moč in pomen lokalnega okolja, v centru dajemo prostor lokalnim pridelovalcem in obrtnikom na naših tržnicah, organiziramo izobraževalne delavnice in razstave, ki bogatijo kulturno dogajanje v Celju.
Na kakšen način je Citycenter Celje postal tudi center vašega življenja v teh letih? Koliko rojstnih dni in novih let, koliko življenjskih prelomnic ste obeležili v njem in z vašimi ljudmi?
Ko po skoraj dveh desetletjih potegnem črto, lahko mirno trdim, da Citycenter Celje ni le moja služba, ampak prizorišče mojega vzporednega življenja, kjer smo skupaj preživeli nešteto rojstnih dni, novih let in osebnih prelomnic. Kljub temu, da je tempo življenja danes včasih neizprosen, se vsako jutro še vedno z veseljem pripeljem v ta svoj 'drugi dom'. Vsi ti preživeti trenutki so stkali neprecenljive spomine in vezi, ki jih ne bi zamenjala za nobeno mirno pisarniško zavetje drugje.
Kateri je torej bil najlepši trenutek, ki ste ga doživeli tukaj?
Težko je izpostaviti le en sam trenutek, saj se je v dveh desetletjih nabralo za cel arhiv lepih spominov. Če pa bi morala zares izbirati, bi prst uperila v naše avtorske modne revije. To niso bili le dogodki z oblačili na pisti, ampak projekti, v katere smo z ekipo vložili ogromno neprespanih noči, kreativne energije in, brez pretiravanja, svoje srce. Te revije so zame simbol tistega, kar Citycenter Celje zares je: prostor, kjer se profesionalizem sreča s srcem.
Nakupovalna središča torej še zdaleč niso le brezosebni spomeniki množične potrošnje, kot se jim prevečkrat očita, temveč so lahko tudi prostori kreacije in svetlobe – če so tako zastavljena. V kolikšni meri ste uspeli s Citycentrom uresničiti to vizijo?
Če bi bil Citycenter Celje le to, 'brezoseben spomenik potrošnji', jaz verjetno ne bi zdržala tukaj niti pet let, kaj šele skoraj dvajset. Naša vizija je bila od samega začetka jasna. Želimo ustvarjati prostor, ki ima utrip in značaj. Mislim, da nam je to vizijo uspelo doslej dobro uresničiti prav zato, ker smo v projektih, kot so naše avtorske modne revije ali pa na primer Cityband, iskali tisto kreativno iskro, ki je splet ne more ponuditi. Seveda je prodaja tisto, kar nas ohranja pri življenju, a zadovoljstvo obiskovalcev in tisti občutek pripadnosti, ki ga čutijo Celjani, sta tista prava potrditev. Citycenter Celje je danes živ organizem, ki diha z regijo.
To življenje je torej letos dopolnilo 20 let. Komu vse bi se ob tem mejniku zahvalili v njegovem imenu?
Seznam je resnično dolg (smeh). Nič od tega, kar smo v teh dveh desetletjih zgradili – od drznih avtorskih modnih revij do dobrodelnih projektov, ki so premikali meje – ne bi bilo mogoče brez homogene ekipe in odličnih najemnikov. Brez ljudi, ki si upajo razmišljati zunaj okvirov, ki znajo v kritičnih trenutkih stopiti skupaj in ki v vsak projekt vložijo svojo energijo in trmo, bi ostali le pri praznih načrtih. Oni so tisti nevidni motor, ki poganja ta stroj dan in noč.
Hkrati pa gre zahvala našim obiskovalcem. Oni so tisti, ki so celjski Citycenter sprejeli za svojega in mu s svojo prisotnostjo vdihnili življenje. Brez njihovega zaupanja in ponovnih obiskov bi bili le stavba na obrobju mesta, tako pa smo postali stičišče regije.
Na koncu dneva, ko ugasnejo luči in se poleže vrvež, namreč ostane le tisto najpomembnejše: Citycenter smo ljudje. In zato Citycenter Celje zame nikoli ni bil le nabor trgovin pod eno streho, temveč živ organizem, ki diha, raste in se spreminja. Ponosna sem na prehojeno pot in na vse, kar še prihaja.
Sponzorirana vsebina
