Bila je mama samohranilka, zdaj je postala prva ženska s tem zgodovinskim nazivom

Demokratka Deb Haaland je na volitvah premagala republikanskega kandidata Gregga Hulla, nekdanjega župana mesta Rio Rancho. Zmagovalko je razglasil tudi Associated Press. Haalandova je članica skupnosti Laguna Pueblo, ene od zvezno priznanih staroselskih skupnosti v Novi Mehiki.

Njena zgodba pa je precej več kot le zgodba o političnem uspehu. Preden je stopila na najvišje položaje ameriške politike, je bila samohranilka, se soočala s finančnimi težavami, vzgajala hčerko in se preživljala z različnimi deli. Njena življenjska pot je bila vse prej kot običajna.

Deb Haaland se je rodila 2. decembra 1960 v mestu Winslow v ameriški zvezni državi Arizona. Stara je 65 let. Njena družina je tesno povezana z ameriško vojaško zgodovino in staroselskimi skupnostmi.

Je pripadnica ljudstva Laguna Pueblo, ene od skupnosti Pueblo, ki že stoletja živijo na območju današnje Nove Mehike. Sama se pogosto sklicuje na svoje staroselske korenine in družinsko zgodovino, ki je pomembno zaznamovala njeno življenje.

Odraščala je v vojaški družini. Njen oče je bil 30 let pripadnik ameriške mornariške pehote, mama pa je služila v ameriški mornarici in pozneje delala za urad za staroselske zadeve. Zaradi očetove vojaške kariere je Deb obiskovala kar 13 različnih javnih šol.

Preden je postala ena najvidnejših ameriških političark, se je morala soočiti s številnimi življenjskimi izzivi.

Kot mlada ženska je postala mama in hčerko vzgajala sama. Družina je živela skromno, v določenih obdobjih pa je bila odvisna tudi od državne pomoči pri nakupu hrane in zdravstvenem zavarovanju.

Da bi hčerki omogočila predšolsko varstvo, je prostovoljno pomagala v njenem vrtcu. Ob tem je opravljala različna dela in se trudila zagotoviti finančno stabilnost družine.

Pri 28 letih se je vpisala na Univerzo v Novi Mehiki, kjer je najprej diplomirala iz angleščine, nato pa nadaljevala študij prava. Diplomirala je na pravni fakulteti iste univerze.

Pred vstopom v visoko politiko je med drugim vodila manjše podjetje, v katerem je proizvajala in prodajala salso po tradicionalnem receptu skupnosti Pueblo.

Njena politična pot se je postopoma razvijala skozi delo v staroselskih skupnostih in demokratski stranki.

Med pomembnejšimi mejniki so:

- 2012: sodelovala je pri organiziranju podpore staroselskih volivcev za predsedniško kampanjo Baracka Obame.

- 2014: kandidirala je za podguvernerko Nove Mehike, vendar na volitvah ni zmagala.

- 2015: postala je prva staroselska Američanka na čelu demokratske stranke v Novi Mehiki.

- 2018: bila je izvoljena v ameriški kongres. Skupaj s Sharice Davids iz Kansasa je postala ena prvih dveh staroselskih žensk v zgodovini, ki sta bili izvoljeni v predstavniški dom ameriškega kongresa.

- 2021: ameriški predsednik Joe Biden jo je imenoval za ministrico za notranje zadeve.

Prav zadnji položaj ji je prinesel mednarodno prepoznavnost. Postala je namreč prva pripadnica ameriških staroselskih ljudstev, ki je zasedla položaj ministrice v ameriški predsedniški vladi.

Kot ministrica za notranje zadeve je bila odgovorna za pomembna področja, povezana z upravljanjem zveznih zemljišč, naravnimi viri, nacionalnimi parki in odnosi z ameriškimi staroselskimi skupnostmi.

Posebno pozornost je namenjala tudi zgodovinskim krivicam, ki so jih utrpele staroselske skupnosti.

Med odmevnejšimi pobudami je bila preiskava zgodovine internatskih šol za staroselske otroke. V teh ustanovah so oblasti desetletja ločevale otroke od njihovih družin, jih oddaljevale od lastne kulture in pogosto zatirale uporabo njihovih jezikov.

Haalandova je vodila pobudo Federal Indian Boarding School Initiative, katere namen je bil raziskati zgodovino teh ustanov, posledice za staroselske družine in dolgoročne travme, ki so jih povzročile.

Njeno delo je bilo povezano tudi z varovanjem narave, podnebnimi spremembami in večjim priznavanjem pravic staroselskih skupnosti.

Haalandova bo na položaju nasledila demokratsko guvernerko Michelle Lujan Grisham, ki zaradi omejitve mandatov ni mogla ponovno kandidirati.

V predvolilni kampanji je Haalandova izpostavljala predvsem življenjske stroške, dostopnost zdravstvenih storitev, varstvo otrok in izboljšanje sistema socialnega varstva.

Med njenimi napovedmi je bila tudi uvedba javne možnosti zdravstvenega zavarovanja ter prenova sistema za zaščito otrok. Zavzela se je za dostopnejše življenje družin in nadaljevanje programa univerzalnega varstva otrok v Novi Mehiki.

Posebej odmevna je bila tudi njena napoved, da bi po prevzemu položaja začasno ustavila odobravanje novih velikih podatkovnih centrov, dokler ne bi bila sprejeta ustrezna zakonodaja.

Zmaga Deb Haaland ima tudi širši zgodovinski pomen. Ameriški staroselci so se skozi zgodovino soočali z odvzemom zemlje, omejevanjem pravic in politično izključenostjo. V Novi Mehiki so staroselske skupnosti volilno pravico dosegle šele leta 1948, potem ko je pripadnik ljudstva Isleta Pueblo Miguel Trujillo državo zaradi diskriminacije tožil.

Haalandova je tako postala prva staroselska ženska, ki bo vodila katero od ameriških zveznih držav. Pomembno pa je poudariti, da ne bo prva guvernerka staroselskega porekla v ZDA nasploh: Oklahoma je že imela guvernerja, ki je pripadnik ljudstva Cherokee.

Njena življenjska pot, od samohranilke, ki se je spopadala s pomanjkanjem denarja, do prve staroselske ministrice v ameriški vladi in zdaj prve staroselske guvernerke, je nedvomno eden najodmevnejših političnih prebojev letošnjih ameriških volitev.

Vir: The Guardian