Slovenke beremo razmeroma veliko in več kot moški že skozi celotno leto, med dopusti pa praviloma še več. Posledično je večji obisk slovenskih knjižnic, kjer z veseljem opažajo, da se v vročih mesecih še bolj kot sicer izpraznijo knjižne police. Knjižničarke zaznavajo, da jih v času poletnih dopustov obiskujejo tudi ženske, ki jim med letom primanjkuje časa za branje in ki želijo v prostih dneh nadoknaditi zamujeno. Izbirajo predvsem knjige po lastnem bralnem okusu in po priporočilu ter tudi novejše uspešnice, medtem ko nekatere rade posežejo po knjigah, ki so jih brale v mladosti, in velikokrat po ljubezenskih romanih. Mnoge prisegajo na knjige v fizični obliki, čedalje več pa jih rado prisluhne zvočnim knjigam in prebira elektronske knjige.

Toliko, kot je bralk, je različnih bralnih navad in ni nujno, da poleti vse izbiramo zgolj lahkotnejše branje. Nabor je stvar posameznice in njenega bralnega okusa, ki je delno navdihnjen tudi s priporočili prijateljic, znank, sodelavk in seveda knjižničark. 

Bibliotekarka Aleksandra Papež in višja bibliotekarska referentka Zdenka Krautič iz Knjižnice Lenart recimo kot nujen del počitniške prtljage navajata "roman "Velika ljubezenska zgodba" znane italijanske avtorice Susanne Tamaro, ki nam je postregla z zelo čustveno ljubezensko zgodbo o odpuščanju in spominih. Diane Chamberlain je življenje v njegovem bistvu za platnice ujela v romanu "Ukradeni zakon", s katerim nas popelje v 40. leta prejšnjega stoletja, v obdobje vojne v ZDA. Opisuje borbo protagonistke za boljši svet, opomni na neenakopravnost in poudari, da je vedno pravi čas za novi začetek. Slovenska avtorica Irena Svetek pa nas je navdušila s kriminalnim romanom "Rdeča kapica", pri katerem obljuba pravljičnega v naslovu ostane le v nekaj namigih na mestih zločina. Gre za prvi roman trilogije, v katerem spoznamo tožilca Mia Aurellija. Napeto, mestoma šokantno!" 

Sicer pa opažata, da so bralke v zadnjem obdobju zelo prepričale biografsko obarvane zgodbe znanih osebnosti, pri čemer sta omenili zbirko "Velike ženske". "Navdih po romanu "Petdeset odtenkov sive" je še zmeraj v trendu skozi več romanov, ki so izšli zatem in ki obljubljajo obilo romantike "na višjih temperaturah". Tako po pregledu izposoje trenutno prevladujejo dela Collen Hoover," sta pojasnili in dodali, da lahko "ljubiteljice napetega branja izbirajo med zares širokim izborom novosti na področju kriminalnih romanov in psiholoških trilerjev".

Bibliotekarka Simona Lužar iz Knjižnice Pavla Golie Trebnje v branje priporoča knjige, ki so jo v letošnjem letu najbolj navdušile – "Ameriška tla", "Paula" in "Prijazna soseska". 

"Ameriška tla je zgodba o mami in sinu, ki jima mehiški mamilarski kartel ubije vso družino in zatem iščejo tudi njiju. Avtorica opisuje njuno pot iz Acapulca v Ameriko, na kateri se srečujeta z veliko nevarnostmi, a vseeno pogumno vztrajata. V "Pauli" avtorica Isabel Allende podrobno opiše življenjsko zgodbo svoje hčerke Paule, ki je v komi in zanjo skrbi mama. V upanju, da se bo hči zbudila iz kome, ji ves čas pripoveduje o svojem in hčerkinem življenju, pa tudi o razmerah v Čilu, saj je bil njen stric nekaj časa predsednik države. V "Prijazno sosesko" pa se poleg temnopolte mame Valerie in sina Xavierja preseli bela, bogata družina. Ko med gradnjo njihove hiše poškodujejo korenine starega drevesa na vrtu Valerie, se med družinama vname pravi boj, hkrati pa se rodi "prepovedana" ljubezen med Xavierjem in sosedovo hčerko Juniper. Ob napetem branju izveste, kaj vse se lahko zgodi, kadar imajo napačni ljudje preveliko moč," je opisala.

Bibliotekarka Alenka Žugič Jakovina iz Valvasorjeve knjižnice Krško – enota Kostanjevica na Krki bralkam običajno priporoča, naj sicer preberejo vse s seznama poletnega branja, ki so ga dopolnjevale skozi leto, a naj hkrati posežejo še "po kakšnih neznanih obzorjih. Naj se pustijo nagovoriti še kakšni drugačni knjigi od običajnega nabora. Naj se ne prestrašijo bolj zahtevnih knjig, saj imajo na dopustu več časa in bolj sproščene misli ter bodo posledično morda lažje premagali malce težji bralni izziv. Zadoščenje bo veliko." 

Za branje v senci bi sama vzela "Vrata", roman madžarske pisateljice Magde Szabo. "Dve ženski – pisateljica, ki z možem živi v ustvarjalni osami, in Emerenc, njena zagonetna služkinja – s svojim nevsakdanjim odnosom roman iz poglavja v poglavje zapletata v nove, osupljive preobrate, ki se zarežejo globoko v bralca. Navdušujeta virtuozno pripovedovanje in izjemna zgodba," je poudarila. 

Navdih vselej najde tudi v "Kaj hoče ženska?" priznane novinarke in publicistke Irene Štaudohar, ki pravi, da se "ženske največ naučijo iz življenja drugih žensk" in v njej "opisuje zgodbe žensk, ki so imele pogum, da so bile romantične in strastne, obenem pa so bile glavne junakinje svojih življenj". Prav tako komaj čaka, da bo začela brati "Evforijo", biografski roman o pesnici Sylvii Plath švedske pisateljice Elin Cullhed. 

"Imam občutek, da je to eno tako brezčasno delo o posebni ženski. In ... vsem, ki še niso, priporočam "Neapeljski cikel" Elene Ferrante: silno zgodbo o prijateljstvu, romane, s katerimi se lahko spoprijateljiš. Po mojem mnenju je to definicija poletnega branja. Pisanje, ki ima v sebi neko skrivnostno moč in intenziteto, ki bralca zgrabi ter ga odnese med ulice in usode tega velikega mesta in ki ga ne more odložiti, dokler ne pride do zadnje strani," je orisala. V izbor pa je hkrati priporočila poezijo, prepričana, "da bi čisto vsak našel kaj zase v drobni zbirki "#Ta čas: 50 dni, 50 pesmi", naboru iz sodobne slovenske in svetovne poezije, ki ga je na družabnih omrežjih v obdobju velike epidemije, vsak dan po eno pesem, objavljal urednik Andrej Ilc."

Bibliotekarka Katja Bevk iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica medtem vidi, da so trenutno najbolj priljubljeni življenjepisi znanih in malo manj znanih žensk. 

"V veliki večino so zgodbe žensk, ki so s svojo vztrajnostjo, življenjsko slo, talentom, inteligenco ... pripomogle k boljšemu in lepšemu svetu. To so na primer Frida Kahlo, Marie Curie, Ada Lovelace in druge," je nanizala. Če so bile še pred nedavnim zelo iskane zgodovinske ljubezenske zgodbe, ki so se dogajale v škotskem Višavju, pa "zdaj bralke posegajo bolj po knjigah, ki prinašajo nova znanja. Zopet so postali popularni potopisi, saj je svet kar naenkrat postal dostopen in ljudje radi berejo o krajih, ki so jih obiskali. Vračajo se tudi romani na temo 2. svetovne vojne in vloga žensk pri odporniškem gibanju. Kar se tiče leposlovja, so stalno iskane kriminalke in v veliko veselje so na prvih štirih mestih Slovenci: Tadej Golob, Irena Svetek, Avgust Demšar in Tone Frelih. Pri strokovni literaturi so vedno popularne knjige za samopomoč, v smislu iskanja ravnovesja in sreče, ter knjige o odnosih s pojasnili, kako jih razumeti. Police z vodiči (turistični, gorski, kolesarki ...) pa so v poletnih mesecih popolnoma "izropane"," je opisala.

Kam se lahko obrnete, če bi brali, pa ne veste kaj?

Slovenske knjižničarke so naštele pester izbor, v katerem se lahko najdejo številne bralke. Če še vedno kolebate, kaj bi brale, se lahko po nasvet vselej obrnete na zaposlene v sebi najbližji knjižnici, ki bodo znali svetovati glede na vaše želje in pričakovanja. Knjižničarji namreč dobro poznajo gradivo in zelo radi pomagajo poiskati pravo knjigo. Večina slovenskih knjižnic v poletnem času tudi pripravi bralni izziv ali izvaja bralno značko za odrasle, naredi odlične sezname priporočenega gradiva, ki jih objavi tudi na spletnih straneh, in organizira bralne klube, kjer imajo tudi zanimive izbore. Na voljo so še revije o knjižnih novostih in portali, na katere knjižničarji prispevajo vnose o prebranem, in bralni kotički v časopisih. Dober začetek so prav tako spletne strani knjižnic in založb, medtem ko spletni servis COBISS.si seznanja z novostmi in statistiko izposoje.

Sicer pa so Slovenke kljub obilici dela in obveznosti navdušene bralke, ki rade sledijo sebi in trenutnem navdihu, se predajo priporočilom prijateljic, znank, sodelavk, knjižničark ... Po izkušnjah slovenskih knjižničark posegajo tako po novejših kot tudi starejših knjižnih uspešnicah in veliko berejo kljub pomanjkanju prostega časa v (pre)hitrem ritmu modernega sveta. Ene skozi celo leto, tudi v sklopu knjižnih klubov in bralnih značk za odrasle, druge resnično več med dopustom. Kot bralke smo različne; enim so bližje lahkotnejši romani, da se lahko po napornem vsakdanjiku odklopijo ter potopijo v čarobna življenja in zgodbe, druge uživajo v močnejših odmerkih resničnosti, ki prevzamejo z vso zapletenostjo pripovedovanja.

Slovenske knjižničarke so vsekakor izjemno vesele, ker je vsako leto več novih bralk. Trend med drugim pripisujejo tudi vse močnejšem zavedanju, da ženske potrebujejo in si tudi vzamejo čas zase. Stremijo k osebnostni rasti, kar pogosto vključuje tudi branje knjig, in na koncu vsem sporočajo: "Drage ženske, berite! Zadovoljstvo je zagotovljeno!"

Da ... prav imajo in nagovarjajo iz izkušenj. Knjige imajo čarobno, neizmerno moč. Lahko posrkajo globlje vase, dolgo odmevajo v mislih, popeljejo v druge, tudi domišljijske in namišljene svetove. Zato ... prepustite se jim ... kjer koli – v senci pod borovci, na domačem kavču, na gugalnici pred hišo. Berite, berite, berite ... in zagotovo boste (še bolj) Zadovoljne.