Odkrivanje sveta, lepote in mode je sedaj le klik stran, na njenem blogu, YouTube, Facebook ali Instagram kanalu. Prav zaradi svoje drugačnosti in drznosti je Aleksandra tudi del družine blagovne znamke Honor in uporablja telefon Honor 9, ki je oblikovan za pogumne (#ForTheBrave).

Kako iz dekleta iz ulice postaneš uspešna blogerka? Kakšna je bila tvoja pot?

Klišejsko, vendar še kako resnično – svojo pot sem začela z rojstvom. Od otroštva se je namreč v meni nabiralo ogromno kreativne energije, želje po ustvarjanju in ljubezni do vsega lepega. Začelo se je z željo po igralski karieri, svoji televizijski oddaji, nato obiskom dramsko-gledališke gimnazije, na enkrat pa sem pristala na internetu, kjer sem se hitro znašla v vlogi urednice, montažerke, scenaristke, pisateljice, fotografinje, modela ipd.

Tvoji profili izražajo samozavest, pogum, drugačnost? Od kje ta moč, da v poplavi blogov ti predstavljaš nekaj drugačnega?

Kot vsa bitja se zavedam, da mišljenje, ki sem ga imela pri 18., ni enako mišljenju, ki ga imam danes. Kot vsa bitja se srečujem z izzivi, nestrinjanjem in bolečino, in zares dovolj imam pretvarjanja, rušenja samozavesti mladih, ki se primerjajo z osebami na ekranih ter iluzij, ki nam jih nudijo klasičnih mediji. V svojem delu ne želim postati le še ena reklamna deska, ki prikriva dele sebe zavoljo večjega plačila ali boljše kampanje. Sem popolnoma ˝normalna˝ ženska, ki obožuje ustvarjanje in pisanje in se je zato odločila svoje misli deliti. Le žal mi je, da se v današnjem svetu prav to dejanje dojema kot drugačno.

Kaj sta zate blog in vlog? Kaj ti pomenita?

Zame blog in vlog svet pomenita delo, kot tudi pot, brez katere si več ne predstavljam svojega vsakdana. Nekoč hobi, strast, ki se je spremenila v posel in vir energije. Svoj prostor na internetu dojemam kot prostor, v katerem sem lahko jaz, jaz. Za razliko od novodobnih predstav in iluzij perfekcije, sama svoj prostor izkoriščam za prikazovanje realnega stanja. Seveda s tem ne želim prenehati spodbujati želje po napredku, nasprotno, sama sem namreč mnenja, da je šele sprejemanje življenja, samega sebe in svoje narave način, kako lahko stopimo na pot napredovanja. Z igranjem, prikrivanjem delov sebe in ustvarjanjem neke nemogoče iluzije se slepimo, hlastamo po nedosegljivi perfekciji in kar hitro se lahko ujamemo v pasti, v kateri lahko svoje življenje izgubimo v igri štetja kalorij, primerjanja in nespametnega nakupovanja z željo po impresioniranju drugih.

Zagotovo so vzponi in padci tudi pri tebi. Boljši in slabši dnevi. Bi kaj spremenila, če bi dobila v roke čudežno paličico?

Vprašanje, na katerega zares nikoli ne vem kako odgovoriti. Ja in ne. Ne, ker sem prav zaradi te poti danes takšnega razmišljanja in karakterja kot sem. Ja, ker se zavedam, da mi moje začetno neznanje o poslu v katerem sem pristala, na malokrat škodi in zavira na moji poti. V kolikor bi imela še enkrat priložnost začeti od začetka, bi se pred vstopom v ta svet veliko bolj izobrazila, poiskala sebe in svojo ciljno publiko ter nišo, v kateri bi lahko vztrajala. Kot 18-letnica sem se podala v sebi neznan svet in če bi lahko tej 18-letnici danes svetovala eno stvar, bi bilo to naj si vzame čas.

Kje najdeš oporo, ko ne gre vse tako, kot si želiš?

V tem trenutku? Stol, hehe. Največja opora sem zagotovo sama sebi. Vsakodnevno se učim sprejemati sebe in biti vir svoje energije in potrditve. Nihče zares ne hodi po moji poti in nespametno bi bilo iskati razumevanje ter oporo zunaj, od osebe, ki se po moji poti ni sprehajala. Seveda ne malokrat poiščem ramo v družbi vlogerske ali fotografske kolegice, ki vsaj delno razumeta moje delo in mojo pot, ju prosim za nasvet ali mnenje, vseeno pa se glede na današnji pogled na svet bloganja in vloganja ne malokrat srečam z nerazumevanjem s strani ožje družine ter bližnje okolice. Ta svet mi je odprl veliko vrat, brez zadrževanja pa lahko povem, da mi jih je kar nekaj tudi zaprl. Domači mojega posla žal ne razumejo in ga zato ne jemljejo prav tako resno kot standardnega 8-urnega delovnika, okolica pa le opazuje porast blogerjev in vlogerjev na slovenskem trgu in zato celoto dojemajo kot modno muho, ne kot profitabilen posel.

Če sodobne generacije odraščajo ob nenehni uporabi digitalnih medijev potem blagovna znamka Honor, tista, ki predstavlja popolno izbiro za vse, ki ste radi v trendu z inovacijami. Utelešenje slogana »lovilec svetlobe« predstavlja tudi novi telefon Honor 9, ki je vse bolj priljubljen pri vseh generacijah. Honor je vodilna e-blagovna znamka pametnih telefonov v okviru skupine Huawei. V skladu s svojim sloganom "For the Brave" je bila blagovna znamka ustvarjena za zadovoljitev potreb digitalnih domorodcev z internetno optimiziranimi izdelki, ki nudijo odlično uporabniško izkušnjo, navdihujejo delovanje, spodbujajo ustvarjalnost in mlade spodbujajo k doseganju svojih sanj.

Brez česa si ne predstavljaš svojih ustvarjalnih dni?

Brez računalnika (za katerega žal mislim, da se že počasi poslavlja), mojega Honor 9 telefona, DSLR fotoaparata, kave ter fotografinj.

Zdi se, da je lahko blogerjem in vlogerjem čez čas res težko najti ideje za članke. Kaj pa je tvoj navdih?

Navdih črpam iz vsakdanjega življenja. Iz izzivov s katerimi se srečujem, iz knjig, katere v določenem trenutku požiram, iz pogovorov z bližnjimi ter iz trenutnega razmišljanja. Priznam, da nisem klasična blogerka, ki bi imela pred pisanjem v glavi pripravljen že celoten tekst, dvomim, da sem sploh kdaj to počela. Raje sledim inspiraciji v trenutku, katero pa lahko sproži pogovor z bralko, prepir s fantom ali pa le ovira na podjetniški poti. Navdihuje me človeška kompleksnost, kako se vedno znova vrtimo v nekem krogu, naše razmišljanje ter sposobnost za učenje. Mislim, da k temu veliko pripomore tudi študij filozofije ter angleščine in angleške književnosti, ki mi je vedno znova prikazoval nove aspekte življenja ter pogleda nanj.

HONOR 9 

Naročnik oglasa je Huawei.