Najpomembnejša zakona, ki urejata položaj istospolnih parov v Sloveniji, sta Zakon o partnerski zvezi (ki se je začel uporabljat februarja 2017) in Družinski zakonik (ki se je v celoti začel uporabljati aprila 2019).

Kaj se je z Zakonom  o partnerski zvezi za istospolne pare spremenilo?

Z Zakonom o partnerski zvezi so istospolnim parom v približno dvesto situacijah dodelili enake pravice, kot jih imajo raznospolni pari, s tem pa je bilo v večini odpravljeno tudi diskriminatorno razlikovanje enih in drugih parov. Tako lahko na primer od februarja 2017 partner v istospolni zvezi v primeru brezposelnosti uveljavlja pravico do zdravstvenega zavarovanja po svojem partnerju, kar pa je bilo pred tem neizvedljivo. Prav tako lahko partnerja uveljavlja pravico do odsotnosti z dela in pravico do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana ter pravico do odločanja glede zdravljenja svojega partnerja v primeru, ko ta ni sposoben odločanja.

S tem pa je stopila v veljavo tudi sprememba na področju porok; istospolni pari se lahko, prav tako kot raznospolni pari, poročajo izven uradnih prostorov, javno in svečano. Vendar kljub določenim spremembam, med enimi in drugimi pari še vedno obstajajo razlike; poroka med istospolnimi partnerji se namreč imenuje sklenitev partnerske zveze in ne sklenitev zakonske zveze, kot pri raznospolnih parih. Prav tako pa je istospolnim parom še vedno onemogočen dostop do skupne posvojitve otrok in do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Kakšni pa so uradni postopki sklenitve partnerske zveze dveh istospolnih partnerjev?

Prav tako kot to storijo raznospolni pari, ki želijo skleniti zakonsko zvezo, mora par, ki želi skleniti partnersko zvezo najprej svoj namen osebno prijaviti na upravni enoti, na območju katere se namerava poročiti.

Na kakšen način poteka prijava sklenitve partnerske zveze?

Prijava poteka tako, da partnerja podata izjavo, da svobodno sklepata partnersko zvezo in da so izpolnjeni vsi pogoji za njen obstoj. Ti pa so:

- osebi, ki sklepata partnersko zvezo, sta istega spola;
- svoje soglasje k sklenitvi podajata pred pristojnim organom;
- partnersko zvezo sklepata z namenom skupnega življenja.
- Družinski zakonik določa še, kot enako velja pri sklenitvi zakonske zveze, da partnerske zveze ne more skleniti oseba:
- brez svobodne privolitve k sklenitvi partnerske zveze;
- dokler njena prej sklenjena zakonska zveza ali partnerska zveza ne preneha ali ni razveljavljena;
- ki še ni dopolnila osemnajst let (z dovoljenjem sodišča lahko partnersko zvezo sklene tudi mlajša oseba);
- ki je nerazsodna, ali oseba, ki je ob sklenitvi partnerske zveze začasno razsodna, vendar ni sposobna oblikovati življenjske skupnosti (to je partnerske zveze);

s sorodnikom v ravni črti (to so starši in otroci ter stari starši in vnuki itd.), niti s sorodnikom v stranski črti do vštetega četrtega kolena (to so bratje in sestre, teta ali stric in nečaki ter bratranci) – to ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca (sodišče lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev partnerske zveze med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester);

s svojim skrbnikom oziroma varovancem, dokler traja skrbništvo (takšno partnersko zvezo je mogoče skleniti samo z dovoljenjem sodišča).

Kaj sledi prijavi, kakšen je nadaljni postopek?

V sklopu prijave namena sklenitve partnerske zveze se nato določi datum poroke (izbirati je mogoče med prostimi termini) kot tudi ura obreda (ki se določi po načelu vrstnega reda prijav za izbran datum). Partnerja na upravni enoti povesta še, če želita po sklenitvi partnerske zveze spremeniti priimka. V primeru, da ju na poroki spremljata priči, morata ob prijavi navesti tudi njune osebne podatke.

V primeru, da se želita partnerja poročiti izven uradnih prostorov, ki so določeni na področju posamezne upravne enote (uradni prostor v Ljubljani je v prostorih upravne enote na Linhartovi 13) oziroma zunaj uradnega časa, morata biti pozorna na sledeče posebnosti. Takšna sklenitev partnerske zveze, enako velja tudi za zakonsko zvezo, je mogoča v dveh primerih;

če obstajajo utemeljeni razlogi, ki onemogočajo navzočnost obeh partnerjev v uradnih prostorih (npr. huda bolezen); partnerja v tem primeru ne nosita dodatnih stroškov;

če tako želita partnerja in sta pripravljena poravnati s tem nastale dodatne stroške ter je glede na možnosti posamezne upravne enote taka sklenitev mogoča in ne bi bila težko izvedljiva.

Nam lahko podrobneje pojasnite drugo navedbo?

Zadnja navedba pomeni, da je lahko tudi t. i. uradni del poroke na lokaciji, ki ni na seznamu uradnih prostorov upravnih enot. V tem primeru morajo na lokaciji, kjer se par želi poročiti, podati pisno soglasje za uporabo prostorov v namen sklenitve partnerske zveze. Par mora soglasje priložiti ostalim dokumentom v postopku prijave poroke. Vlogo za sklenitev partnerske zveze pa je treba v tem primeru vložiti najmanj 30 dni pred želenim datumom.

Za par je priporočljivo še, da se na upravni enoti pozanima, če so na tej lokaciji predhodno že potekale poroke oziroma kakšen postopek ju čaka v primeru, da želi na upravni enoti »prijaviti« novo lokacijo. Na upravni enoti lahko vlogo za sklenitev partnerske zveze zunaj uradnih prostorov odobrijo ali zavrnejo. V primeru, da lokacijo odobrijo, bodo izdali odločbo, na podlagi katere par plača stroške postopka v trenutni višini 170 evrov. Določene lokacije, ki niso na seznamu uradnih prostorov se že uporabljajo za sklenitev partnerskih zvez, na primer Ljubljanski grad.

Sklenitev partnerske zveze je torej povsem enaka, kot sklenitev zakonske zveze. Razlike se pojavijo le pri pojmovanju, skupni posvojitvi in dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Več o pravicah in dolžnostih po sklenitvi partnerske zveze si lahko preberete na spletni strani www.lgbtpravice.si.