Tako se je rodila tudi zgodba Sita Ula, ki povezuje mamo Aleksandro in hčerko Andrejo. Iz spoštovanja do zemlje, lokalne hrane in ljudi sta ustvarili blagovno znamko, ki prinaša toplino domače kuhinje na sodoben in praktičen način.
Vse se je začelo pri lokalni zadrugi
Pred več kot dvema desetletjema je Aleksandra Koprivnikar začutila, da mora storiti nekaj več za lokalne pridelovalce in zdravo prehrano. Tako je nastala zadruga Jarina, ki povezuje slovenske kmete, vrtce in šole, da bi otroci jedli domačo, sezonsko hrano. Aleksandro je pri tem vodilo trdno prepričanje, da zdravje prihaja iz zemlje in spoštljivega odnosa do nje.
"Vedno sem verjela, da naše zdravje izvira iz prsti – iz tega, kako skrbno ravnamo z zemljo in kako pridelujemo hrano. Želela sem, da bi ljudje ponovno začutili povezanost z domačo hrano in tistimi, ki jo s srcem pridelujejo. Prav ta želja po ohranjanju tradicije in spodbujanju zdrave prehrane je bila temelj za nastanek zadruge, ki še danes povezuje kmete in potrošnike v skupno zgodbo zaupanja." Njeno delo je hitro preraslo osebni projekt. Jarina je postala simbol sodelovanja in zaupanja, hkrati pa prostor, kjer se je oblikovala nova generacija. Andreja, ki je ob mami rasla in postopoma našla svojo pot v svetu lokalne hrane.

Kako je Andreja vstopila v mamino zgodbo?
Andreja Gradišek je že med študijem pomagala v zadrugi in spoznala, da jo delo z ljudmi, kmeti in hrano iskreno izpolnjuje. Njen pristop je bil sprva spontanen, a poln energije in želje, da maminemu delu doda sodoben pogled in svežo dinamiko.

"Mislim, da sem v to zgodbo vstopila spontano – brez velikih načrtov, a z velikim srcem. Že med študijem sem mami pomagala v zadrugi Jarina in hitro sem spoznala, da me to delo zares izpolnjuje. Delo z lokalnimi pridelovalci, povezovanje ljudi in ustvarjanje nečesa, kar ima resničen pomen – to me je prepričalo. Ko sem končala študij, sem začutila, da želim v tej zgodbi ostati, a ji dodati tudi nekaj svojega. Želim si, da bi najboljše, kar je bilo narejeno že pred mano, postalo zanimivo za mlajše ljudi in da bi lokalno res postalo trend."
Njuno sodelovanje je postalo most med generacijami. Aleksandra je v projekt prinesla modrost in izkušnje, Andreja pa mladostni zagon, svežino in tehnološko razmišljanje. Skupaj sta ustvarili sinergijo, ki se odraža v blagovni znamki Sita Ula.

Moč je v povezovanju med generacijama
V središču zgodbe Sita Ula je sodelovanje: vrednota, ki presega poslovni svet. Aleksandra in Andreja sta dokaz, da lahko medgeneracijski preplet pogleda in izkušenj ustvari nekaj resnično avtentičnega.
"Sodelovanje med nama je vsekakor dinamično – in prav to je čar najine zgodbe. Ker se tako dobro poznava, se tudi odlično dopolnjujeva. Mama je tista, ki je začrtala pot zadruge in jo še danes vodi z izjemnim občutkom za ljudi – najbolj uživa, ko povezuje različne zgodbe in ideje. Jaz pa s svežim pogledom, energijo in organizacijo skrbim, da se te ideje razvijajo naprej in uresničujejo v praksi. Prav ta preplet generacij, znanja in pogleda na svet je oblikoval blagovno znamko Sita Ula takšno, kot je danes – naravno, skrbno in iskreno." Njuna zgodba dokazuje, da sodelovanje ni le del posla, temveč način življenja.
"Sodelovanje osmisli vsa prizadevanja za skupno dobro. Izziva nas z novimi idejami. Omogoča nam, da lastne ideje sploh uresničimo. Uči nas spoštovanja različnosti. Aleksandra pravi: Najbolj uživam pri povezovanju različno mislečih ljudi, saj prav s tem omogočimo pretok idej in njihovo uresničitev.' Verjameva, da sodelovanje ni le del podjetništva, ampak način življenja."

Zakaj prav liofilizirane juhe?
Iz ljubezni do hrane in skrbi za presežke je zrasla ideja o liofiliziranih juhah, zdravem, naravnem in priročnem obroku. Postopek sušenja z mrazom ohranja hranila in okus, hkrati pa zmanjšuje zavržke hrane.
"Za liofilizirane juhe sva se odločili predvsem zaradi njihove uporabnosti in izjemne kakovosti. Večina hranil se v postopku ohrani, zato juha ostane hranljiva in polnega okusa. Hkrati pa je izdelek popolnoma naraven – brez aditivov, ojačevalcev okusa ali konzervansov – ter dolgo obstojen, kar pomeni manj zavržene hrane in vedno pripravljen obrok, ko ga potrebujemo. Liofilizacija se morda sliši zapleteno, a v resnici gre za povsem naraven postopek sušenja z mrazom. Juho najprej zamrznemo, nato pa iz nje nežno odstranimo vodo, ne da bi jo segrevali ali dodajali karkoli umetnega. Tako ohranimo njen pristen okus, barvo in strukturo – kot bi bila pravkar skuhana, le da zdrži dlje. Nič vesoljskega, nič kemičnega – samo naraven način, kako podaljšati življenje dobri hrani."
Pri izbiri okusov sta sledili domačnosti in tradiciji. Želeli sta ustvariti juhe, ki dišijo po slovenskih domovih in hkrati nagovarjajo sodobnega človeka. "Okuse treh juh sva izbrali z mislijo na slovenske potrošnike – na to, kar jim je domače in blizu. Bučna, grahova ter gobova z ajdo so juhe, ki so jih znale skuhati že naše babice, zato v sebi nosijo toplino in tradicijo domače kuhinje."

Lokalno kot življenjska filozofija
Aleksandra in Andreja sta prepričani, da hrana ni le gorivo, ampak izraz odnosa do sveta. Zato sodelujeta izključno s slovenskimi pridelovalci in s tem zmanjšujeta prehranske presežke.
"Že dvajset let si prizadevamo, da imajo otroci v šolah in vrtcih možnost pojesti tudi slovenski sadež ali zelenjavo. Zavedati se moramo, da hrana ni le gorivo, ampak odraz našega odnosa do sebe, do ljudi in do narave." Gre za ohranjanje podeželja in ustvarjanje delovnih mest. "Pomembno nama je tudi, da s sodelovanjem s slovenskimi pridelovalci prispevamo k zmanjševanju prehranskih presežkov – da vse, kar zraste na naših tleh, dobi svojo vrednost."
Aleksandra in Andreja dokazujeta, da inovacija izhaja iz spoštovanja znanja preteklih generacij. "S povezovanjem lahko vsi rastemo – tako osebno kot poslovno. Verjameva, da prava inovacija izhaja iz spoštovanja tradicije in znanja, ki je bilo ustvarjeno pred nami." Blagovno znamko bi opisali s tremi besedami: naravna, skrbna in iskrena. Takšna, kot želita, da je odnos do hrane in do ljudi.
Njuno zgodbo lahko spoznate v 10. sezoni priljubljene oddaje Štartaj Slovenija. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 18.45 na POP TV!













Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV