Voznik rikše je Keo odpeljal v podzemno zdravstveno kliniko, kjer je s strani zvodniške tolpe podkupljeni zdravnik preveril njeno deviško kožico in opravil krvne preiskave za virus HIV. »Bila sem nedotaknjena in povsem zdrava, kar je potrdil tudi zdravnik. Potem so me odpeljali k moškemu, ki me je kupil. Pri njem sem morala ostati teden dni. V tem času me je večkrat posilil, vzel si me je, kadar koli je želel in pri tem ni uporabljal kondoma,« se spominja danes 19-letna Keo.

Čeprav je od težke preizkušnje minilo že skoraj sedem let, se Keo še vedno živo spomni prvega srečanja s svojim 'lastnikom za en teden'. »Odpeljali so me v hotelsko sobo, kjer je sedel moški v temnih oblačilih, na roki pa se mu je svetila zlata ura. Izročiti sem mu morala potrdilo zdravnika, da sem zdrava devica. Nato mi je ukazal, naj se slečem, me priklenil na posteljo, si odpel hlače in zadovoljil svojo potrebo. Bolečina je bila neznosna. Vedela sem, kdo je, saj je šlo za znanega kamboškega politika, ki zaseda visok položaj. Ko je opravil, je odšel, meni pa je prepovedal zapustiti sobo. Tekom dneva se je večkrat vrnil. Vprašal me je, ali me boli, in ker sem mu pritrdila, je postal še bolj grob. Ko sem ostala sama, sem prižgala televizor in jokala, nisem smela poklicati domov.«

Skrivni trg z devicami v Kambodži v zadnjih letih stalno narašča in meče povsem drugačno podobo na državo, znano po natrpanih barih, osvetljenih z neonskimi lučmi, kjer tuji turisti za seks plačujejo od 10 do 20 dolarjev. Stranke trga z devicami so visoko pozicionirani lokalni člani vlade, vojske, policije, prav tako pa tudi številni člani azijske elite. Za seks z devico so pripravljeni plačati med 500 in 1000 dolarjev, kar premami marsikatero povsem obubožano mater, da proda svojo hčer. 

Neprofitne organizacije ocenjujejo, da je na svetu okrog 4,5 milijona žrtev trgovine z belim blagom, večina jih je prisiljena v seks in prostitucijo, kar 98 odstotkov teh žrtev pa naj bi predstavljale ženske in dekleta. V Kambodži, kjer prebiva 15 milijonov ljudi, na tisoče deklet svojo nedolžnost izgubi z nekom, ki za razdevičenje družini zagotovo večletno preživetje. »To, kar se dogaja, je zločin,« pravi dr. Chhiv Kek Pung, predsednik organizacije Licadho, vodilnega združenja za človekove pravice v Kambodži.

Trgovina z devicami ni priljubljena samo zaradi fetiša na device, temveč predstavlja že kar del kulturnega mita te države. Številni starejši Azijci verjamejo, da jim seks z devicami daje posebne, nadnaravne moči, podaljšuje življenje in jih ščiti pred boleznimi. Takšno verovanje tradicionalno izhaja iz taoizma, kitajske filozofske tradicije, katere izhodišče sta ravnovesje in naravni red. V severnokorejskem režimu obstaja celo elitna organizacija devic v starosti od 14 do 20 let, ki naj bi skrbele za zadovoljstvo moških, dekleta pa so prisiljena nuditi spolne usluge vodilnim uslužbencem vladajoče stranke.

V Kambodžo na seks z devicami prihajajo predvsem bogataši iz Kitajske, Singapurja, Vietnama in drugih sosednjih držav, spolne usluge pa zahteva tudi vse več premožnih domačinov. Tujci v državo prihajajo poslovno, device pa zanje vnaprej uredijo in pripravijo tako imenovani 'brokerji'. Čeprav bi glede na budistično versko zakonodajo morale ženske v Kambodži čuvati svoje devištvo, pa Keo in Rotana pravita, da je bila prodaja devištva skrajni izhod v sili. Ker so močno zamujali s plačili najemnine za kolibico, ki je znašala borih 8 evrov na mesec, je bila prodaja devištva edini način, da ne pristanejo na ulici brez strehe nad glavo. Če pogledamo iz našega zornega kota, je Keo svoje devištvo prodala za drobiž, a v državi, v kateri glavnina prebivalstva živi s pol evra na dan, petsto ali tisoč evrov predstavlja celo bogastvo.

Trgovina z ljudmi je poleg trgovine z orožjem, mamili in pranjem denarja ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki ima hude posledice za žrtev. Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) v skladu protokolom za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi le-to definira kot novačenje, prevoz, skrivanje ali sprejemanje ljudi z nedopustnimi metodami kot so ugrabitev, prisila, goljufija ali zavajanje, zato, da bi jih izkoristili. Če je v prostitucijo prisiljena oseba, mlajša od 18 let, govorimo o prisilni prostituciji otrok. Po nekaterih ocenah je žrtev te oblike trgovine z ljudmi, ki za seboj pušča uničujoče posledice − med drugim dolgotrajne fizične in psihične travme, bolezni, odvisnost od drog, nezaželene nosečnosti, stigmatizacijo in celo smrt − dva milijona otrok po vsem svetu.