Hrvaški glasbenik Matija Dedić, sin legendarnega kantavtorja Arsena Dedića in pevke Gabi Novak, je umrl v starosti 53 let. Novica o njegovi smrti je pretresla glasbeno javnost tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.
Dedić je bil eden najbolj znanih hrvaških jazzovskih glasbenikov, znan po svojem virtuoznem igranju klavirja in avtorskih delih. Njegova kariera je bila zaznamovana z bogatim opusom, ki je vključeval tako samostojne albume kot sodelovanja z velikani jazza in pop glasbe.

Iz glasbene družine na svetovne odre
Matija Dedić se je rodil v Zagrebu leta 1973. Glasba je bila del njegovega življenja že od malih nog, saj je izhajal iz glasbene družine. Pri petih letih je začel igrati klavir, sprva klasično glasbo, a ga je kmalu prevzel jazz. Študiral je na jazz akademiji v Gradcu, kjer je diplomiral leta 1997. Svoj talent je izpopolnjeval pri priznanih jazzovskih glasbenikih, kot so John Taylor, Bill Dobbins in Barry Harris. Po vrnitvi v Zagreb si je hitro ustvaril ime na hrvaški glasbeni sceni.
Boliers Quartet in Matija Dedić Trio
Dedić je ustanovil Boliers Quartet, s katerim je spremljal znane jazzovske glasbenike, kot so Benny Golson, Kenny Burrell in Roy Haynes. Pozneje je ustanovil Matija Dedić Trio, s katerim je izvajal predvsem avtorska dela.

Mednarodna kariera in priznanja
Dedić je nastopal po vsej Evropi in v ZDA, sodeloval pa je z mnogimi priznanimi glasbeniki. Njegovo delo je bilo večkrat nagrajeno, med drugim je prejel več nagrad Porin, najprestižnejše hrvaške glasbene nagrade. Leta 2002 je bil celo eden od finalistov na prestižnem jazzovskem festivalu v Montreuxu.
Od klasike do jazza in popa
Dedićev glasbeni opus je bil raznolik. Posnel je več samostojnih albumov, med katerimi so najbolj znani Solo Part 1, Handwriting, Tempera in Drugi pogled. Na albumu Tempera je obdelal skladbe Gibonnija, na albumu Drugi pogled pa skladbe svojega očeta Arsena Dedića. Sodeloval je tudi z belgijskim kontrabasistom Jean-Louisom Rassinfossejem in češkim bobnarjem Marekom Patrmanom.

Zapuščina velikega glasbenika
Matija Dedić je s svojim talentom in predanostjo glasbi pustil neizbrisen pečat na hrvaški in svetovni jazzovski sceni. Njegova glasba bo živela naprej in navdihovala generacije glasbenikov. Njegova smrt je velika izguba za glasbeni svet.

Vir: vecernji.hr, emedjimurje.net.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV