Odločila sem se, da povem svojo zgodbo. Nekatere stvari se je bolje naučiti iz napak drugih. Torej, vzemite to kot nasvet 'starejše sestre' in delite s svojo hčerko.

Stara sem bila 13 let in že od devetega leta sem bila tesno vpeta v družbena omrežja. Glede tega nisem imela nobenega starševskega nadzora, niti pogovora, spolnost pa je bila doma tema, o kateri se ni govorilo.

Moj profil je bil na takratnem MySpaceu precej priljubljen, najbrž zato, ker sem ogromno časa namenila urejanju slik in slikanju z najboljšo prijateljico. Tako sem si pri trinajstih letih redno dopisovala z nekom, ki je bil devet let starejši, saj sem se počutila super, nekomu sem bila očitno všeč, in niti nisem pomislila, da bi se mi lahko kaj zgodilo. Dobila sva se pozno popoldne in v svojem avtu me je odpeljal v bližino reke, kjer sva preživela 'prvi zmenek'. Iskreno sem ta spomin izbrisala in se ga spomnim le megleno. Se pa izredno dobro spomnim, kako neprijetno sem se počutila, ko so se stvari začele dogajati, kako strah me je bilo in kako sem si želela, da bi odšla, vendar me je bilo sram. Ko je želel nadaljevati, sem zbrala pogum in mu povedala, da želim domov. Zaklenil je avto.

Že od majhnega sem bila samosvoj, glasen in trmast otrok, kar mi je v dani situaciji prišlo še kako prav. Začela sem vreščati na ves glas (v okolici ni bilo nikogar, to sem vedela, vendar sem tudi vedela, da mojega izbruha ne bo poslušal prav dolgo). Začela sem noreti, opletati na vse strani, dokler ni končno izpustil mojih rok in odklenil avta, nakar sem tekla in tekla, vse do doma. Ponoči sem tekla tri kilometre, dokler nisem prišla domov. Objokana in osramočena. O tem ni izvedel nihče, veliko let pozneje pa sem ga spet srečala na enem od omrežij za spoznavanje.

Ker so žalostne zgodbe samo to, žalostne, raje poglejva, kako bi se lahko temu izognila. Najprej lahko ugibaš, koliko rdečih zastav sem se odločila spregledati …

Seks je super takrat, ko se ga lotiš z nekom, ki ga imaš rada. Z nekom, s katerim si se spoznala, se družila in veliko pogovarjala, z nekom, s katerim si sproščena, in z nekom, ki ga niti za trenutek v dnevu ne odmisliš. Tega se moraš zavedati. In če vzameš le ta nasvet, boš na pravi poti.  

Na prvi zmenek z nekom, ki ga ne poznaš, se nikoli ne odpravi na osamljeno mesto. Spoznaš ga lahko kakšno popoldne ob pijači v lokalu, tam se lahko pogovarjata brez strahu, da bi se ti lahko zgodilo kaj takega, česar si ne bi želela.

Nikoli te ne sme biti sram nečesa, kar dela nekdo drug, in nikoli ni nepravi trenutek, da rečeš NE. Ko se iz katerega koli razloga počutiš neprijetno, takoj ustavi, kar se v tistem trenutku dogaja. Prav je, da rečeš, da si si premislila, ker se počutiš neprijetno, in bi raje počakala, odšla drugam, kar koli. Punce si premislimo stokrat na dan, take smo. Pomembno je, da se v tistem trenutku zavedaš, da ti je neprijetno, in to poveš. V takih trenutkih se ne pusti prepričati, ker sama najbolje veš.

Tudi to si zapomni za zmeraj: vedno boš čutila, ko bo nekaj narobe, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Lahko se boš spet počutila v redu čez nekaj trenutkov, lahko pa se ne boš, sploh ni pomembno. Podobnih trenutkov bo še ogromno, obljubim. Nič ne boš zamudila. In samo takrat, ko boš pripravljena, bo točno tako, kot si si predstavljala. In samo takrat, ko se boš takih stvari lotila z nekom, s katerim si že zgradila odnos, samo takrat (bo v večini primerov) bo lahko stal na zaupanju in spoštovanju in takrat te bo fant zagotovo razumel (če te ne bo, si preprosto poišči drugega). Lahko ti iskreno povem, da mi je žal za večino fantov pred tem, ki ga imam zdaj.

Če se slučajno vseeno zgodi, da se znajdeš v situaciji, kjer ti nekdo ne pusti oditi, takrat je pomembno, da daš vse od sebe.

Prva možnost je vedno beg, če lahko, samo začni teči in se ne ustavi, dokler se ne počutiš varno.

Druga možnost je, da pokažeš otroka v sebi in začneš z vreščanjem, nihče te ne bo želel poslušati prav dolgo, ker nase vlečeš preveč pozornosti. Takoj, ko lahko – bežiš.

Tretja možnost je, da ciljaš točke, ki so najbolj nevarne. To so oči, ušesa, nos, vrat in mednožje. Kamor koli ti bo uspelo udariti, bo učinkovalo, takrat začneš teči.

Pomembno je, da se o takih stvareh z nekom pogovoriš, najbolje je, če so to lahko starši, če se ti zdi, da ne bodo razumeli, se obrni na sestro, brata, teto, prijateljico, najljubšo učiteljico ...

Nikoli naj te ne bo sram oziroma vedi, da vsi delamo napake, vsi se kdaj po lastni krivdi znajdemo v neprijetnem položaju in vsi smo že doživeli kaj podobnega. Veliko bolje se počutiš, če se z nekom o tem pogovoriš, tudi če ne veš, ali je sploh bilo kaj narobe ali ne.

In še zadnji nasvet, nauči se imeti rada sama sebe. Fantje so daleč od najpomembnejše stvari v tvojem življenju, prijateljice bodo zagotovo ostale dlje.