Danes mineva 7 let, odkar je za vedno utihnil angelski glas

Na današnji dan, 29. julija 2018, smo se za vedno poslovili od Oliverja Dragojevića, ki velja za enega najpomembnejših in najbolj priljubljenih glasbenikov v hrvaški zgodovini. Njegov odhod iz tega sveta pri 71 letih je v glasbenem svetu ustvaril praznino, ki je ni zmogel zapolniti nihče. 

Oliver je bil sinonim za Dalmacijo, poosebljal je mediteranski temperament in čustva, ki jih je izrazil skozi svoje pesmi. Bil je pevec, katerega glas je spremljal in zaznamoval celotne generacije. Njegova zapuščina obsega številne uspešnice, ki še danes odmevajo v etru, s čimer dokazuje, da je bil izvajalec z resnično brezčasno kakovostjo, katerega umetniški prispevek ostaja temelj regionalne glasbene scene. Njegova vloga pri oblikovanju dalmatinske glasbene identitete je neprecenljiva.

Oliver Dragojević se je rodil 7. decembra 1947 v Splitu, vendar je formativna leta preživel v Veli Luci na otoku Korčula, kraju, ki ga je vselej štel za svoj resnični dom in zatočišče, vir navdiha in spominov. Njegova nagnjenost h glasbi se je izkazala zelo zgodaj: očetovo darilo – ustna harmonika – je bil le prvi korak na poti do virtuoznosti, saj se je kot otrok kasneje naučil igrati klavir, kitaro in klarinet, kar kaže na izjemno glasbeno nadarjenost. 

Že kot najstnik je začel nastopati na splitskih plesnih prizoriščih in glasbenih festivalih, s čimer si je pridobil dragocene izkušnje na odru in izpilil svoj nastop. Pomemben preboj se je zgodil leta 1974 na Splitskem festivalu s pesmijo "Ča će mi Copacabana". 

Oliver Dragojević je bil edinstven izvajalec, ki je uspešno in tekoče združeval šanson, pop, avtohtoni dalmatinski melos in elemente jazza, vedno pa je ostal zvest samemu sebi in svojim koreninam. V svoji karieri je izdal več kot 20 studijskih albumov, s čimer je pustil obsežen in trajen diskografski odtis. 

Poleg neprimerljive glasbene kariere je bil tudi simbol skromnosti, globoke ljubezni do svoje družine in neskončne naklonjenosti morju, ki ga je nenehno klicalo. Čeprav je nastopal v razprodanih dvoranah in na stadionih po celem svetu, ga nikoli ni premamil blišč in zunanji sijaj šovbiznisa; namesto glamurja je poletja raje preživljal na svoji jadrnici, stran od medijskega pompa in žarometov, uživajoč v pristni dalmatinski naravi. 

Njegove pesmi so bile in so še vedno sestavni del vsakdanjega življenja ljudi v regiji in širše, prepevane na družabnih dogodkih, velikih koncertih in v osebnih, intimnih trenutkih. Tako so postale sestavni del identitete in kolektivnega spomina mnogih generacij, ki jih povezujejo z dalmatinsko dediščino in srčnostjo.

Oliver Dragojević je preminil 29. julija 2018 po dolgi in težki bolezni, ko je izgubil boj z rakom na pljučih. Njegov pogreb je bil eden največjih in najodmevnejših v hrvaški zgodovini, ki je bil javno obeležen in ki so ga spremljali tisoči občanov. Krsta je bila prepeljana z ladjo iz Splita v Velo Luko, njegov rojstni kraj in zadnje počivališče. Na tisoče ljudi se je zbralo vzdolž obale in na morju, da bi se mu poklonili in mu namenili poslednje slovo. 

Ko je klapa zapela eno njegovih največjih uspešnic, pesem "Vjeruj u ljubav", se je po celotni državi čutila globoka žalost in enotnost. Ta trenutek je bil izraz kolektivne žalosti in izjemnega spoštovanja do glasbenika, ki je bil veliko več kot le pevec – bil je nacionalna ikona in del kolektivne identitete. Njegov pogreb je tako postal javen izraz spomina in zahvale za vse, kar je ustvaril.

Vir: net.hr