"Za poletno branje so po mojem mnenju primerne vse knjige, ki jih lahko stlačimo v nahrbtnik ali kovček oziroma si jih preprosto shranimo na čitalnik. Edina razlika je, da poleti beremo v kratkih hlačah, pozimi pa toplo oblečeni," je ponazorila Tatjana Jamnik, ki med drugim izobražuje moderatorje bralnih klubov. Obenem ji je seveda znano splošno prepričanje, da je za poletje primernejše lahkotnejše čtivo. "Ampak ... Kaj kaže praksa? Da bralke in bralci tudi za poletno branje povečini izbiramo isti tip knjig, ki jih beremo skozi vse leto. Edina razlika je, da imamo poleti za branje malce več časa, zato včasih posežemo tudi po čem, česar se med letom ne lotimo – jaz, na primer, po kaki trivialni knjigi ali filmski uspešnici, ker med letom berem in prevajam predvsem zahtevnejša besedila," je pojasnila. Izbira je torej v prvi vrsti odvisna predvsem od posameznika, je pa včasih dobro pogledati vsaj malce izven ustaljenih okvirjev. "Ker je poleti praviloma več časa za branje, se mi zdi zelo pomembno, da ta čas izkoristimo za nabiranje bralske kondicije in v roke vzamemo tudi knjige, ki se jih "bojimo": vse tiste strašno debele bukle (na primer Jakobove bukve Olge Tokarczuk) pa vse knjige, za katere smo si iz neznanega razloga vbili v glavo, da jih gotovo ne bomo razumeli," je pozvala.

Po mnenju moderatorke bralnih klubov v Škofji Loki, Anje Eržen, so poletni seznami branja nedvomno eni zanimivejših in "se pojavijo kot lastovke – oznanjajo čas počitnic". Na izbiro "prave" knjige sicer vpliva več dejavnikov, med njimi starost in zrelost bralca, obdobje, ki ga doživljamo, osebnostne lastnosti, priporočila, pa tudi lastna pričakovanja in predstava, zakaj in s kakšnim namenom brati. "Na izbiro branja vsekakor vplivajo lastna pričakovanja in predstave, zakaj in s kakšnim namenom brati, in kot pri drugih stvareh so tudi pri branju pomembni cilji, ob katerih se vprašamo: berem za zabavo in izklop misli, berem, da bi se nečesa naučila, berem, da bi si napolnila baterije in dobila moč ... Seznami imajo čudežno moč, prav tako pa tudi osebna priporočila, ki nam jih dajo prijatelji in prijateljice. Vsekakor pa poletno branje na počitnicah ni nujno povezano s "plaža" literaturo, ampak morda ravno obratno. Je priložnost za bolj kompleksno branje, ki se mu čez leto ne utegnemo posvetiti," meni.

Zato naj bo v knjiga vedno v prtljagi oziroma branje nas bogati

Branje je pomembno in s knjigo v roki lahko samo ogromno pridobimo. Zato – dobrodošli v svet knjig bodisi na plaži, pod palmo, z možgani na "off" ali "on", doma na kavču, na terasi, na plaži, na vlaku ... Kjer koli, saj ima "branje veliko pozitivnih učinkov: bogati besedni zaklad in splošno razgledanost, dviguje zmožnost vživljanja v druge, sproža razumevanje odnosov in čustvovanj, prek zgodbe nas sooča z življenjskimi vprašanji in nam nemalokrat na znane stvari odpira nove poglede. Zgodbe iz knjig nas lahko tolažijo, pomirjajo in pojasnjujejo življenje. Podobno kot na nas delujejo potovanja, lahko z obiskom knjižnih svetov najdemo oddih ali adrenalin, izkustva, razumevanje drugih in nenazadnje svež pogled nase ter na svet okoli sebe," sta nanizali Staša Kumše in Špela Plestenjak.

Tatjana Jamnik poziva h kakovostnemu čtivu, ki poleg zgodbe neguje in spoštuje zapisano besedo. Priporoča izbiro "prave literature, pri kateri je glavni junak tudi jezik, ta ima namreč blagodejne učinke na našo psiho in razum, saj razvija naše spoznavne, ustvarjalne in čustvene zmožnosti, predvsem pa imaginacijo. V današnjem svetu, ki je očitno zašel v slepo ulico, je še toliko pomembneje, da beremo predvsem literaturo, ki človeka bogati – literaturo, napisano na literarni način, torej takšno, ki se ne osredotoča samo na zgodbo, temveč gradi z jezikom. Skratka, Literaturo z velikim L." Branje Literature po njenih besedah razvija domišljijo in ustvarjalnost, "zaradi česar si znamo zamisliti alternative trenutnega sveta in najti rešitev slehernega problema. Olajšuje nam razumevanje sveta, v katerem živimo, saj v poplavi informacij znamo razbrati relevantne podatke, jih analizirati in si ustvariti lastno sliko. Predvsem pa nas branje Literature bogati po čustveni plati, saj nas uči zdravega načina čustvovanja in empatije, kar pomeni, da se znamo tako obrniti vase kot tudi vživljati v druga bitja."

Še posebej pa opaža, da se je ravno v času epidemije izkazalo, da branje nudi tudi uteho. "Branje je tisti varni svet, v katerega se lahko občasno umaknemo, da si malo oddahnemo od krutega sveta, v katerem živimo. Medtem ko beremo, se nekako pogovarjamo s knjigo in pri tem se nam, podobno kot pri pogovoru v živo, nekje v ozadju nezavedno urejajo misli. Branje je kot meditacija: vsi šumi okoli nas zbledijo, naše misli se stišajo, kar naenkrat ni več pomembno, kdo smo, kje smo in kaj počnemo – zatopljeni smo v svoj lastni domišljijski svet, ki ga v nas sprosti knjiga, in pomembno je samo še to, da smo. In to takšni, kakršni smo," je izpostavila. "Knjiga nas vselej sprejme takšne, kakršni smo. Zato tudi mi knjige sprejemajmo take, kakršne so. Ko beremo zase (čeprav si srčno želim, da bi se tudi učni programi prilagodili ustvarjalnemu branju!), se lahko mirne vesti požvižgamo na to, kaj o knjigi pravijo avtoritete v učenih spremnih besedah, in o knjigi preprosto razmišljamo po svoje. Knjige so na svetu zato, da jih beremo skozi sebe in svojo lastno izkušnjo," je prepričana.

Vabijo v bralne klube na druženje in razširjanje obzorij

Zaradi vsega naštetega in še več vse lepo vabijo k branju in še posebej v bralne klube, kjer se bralci družijo z bralci – enaki z enakimi, a z različnimi pogledi. "V bralnih skupinah se zgodi čudež: čeprav se naši pogledi razlikujejo, da se bolj ne bi mogli, si z osredotočenostjo pogovora na obravnavano knjigo mirno izmenjujemo mnenja in se ves čas učimo drug od drugega. S tem se učimo spoštovanja, zaupanja in strpne medčloveške komunikacije. In prav te veščine so nujne, da človeška družba sploh lahko deluje," je izpostavila Tatjana Jamnik. Branje je vodilo družbe in verjetno tudi zato druženju in bogatenju s knjigo ni mogla priti do živega niti epidemija, ki je za nekaj časa ustavila praktično vse drugo. Nasprotno – Slovenke smo po opažanjih moderatork bralnih klubov brale celo več kot pred epidemijo in se kljub vsem omejitvam ob knjigah prek spletnih video aplikacij vseeno množično "družile". "Upali bi si trditi, da smo Slovenke v zadnjem letu brale več kot po navadi. Brale smo za preganjanje dolgčasa, brale smo študijsko literaturo, brale smo svojim otrokom, brale smo med čakanjem na delo, med karantenami in na deževne dni. Pa še kdaj vmes," sta našteli Staša Kumše in Špela Plestenjak. "Statistika in raziskave govorijo, da beremo vse manj, resnici na ljubo pa vse več žensk bere in knjige tudi kupuje," opaža Anja Eržen.

Vse ste torej izredno toplo dobrodošle, da se jim pridružite, in prav vse – bralke in morda doslej še nebralke – lepo vabijo v svojo družbo. "Z vključenostjo v bralni klub lahko samo pridobiš. Razširiš svoj krog znancev, družiš se z ljudmi, ki jih zanimajo iste ali podobne stvari kot tebe. Naučiš se oblikovati in povedati svoje mnenje o prebranem ter sprejeti in razumeti drugačno mnenje. V bralnem klubu tudi velja, da vse povedano ostane v bralnem krogu, zato bralke delimo svoje izkušnje, s pomočjo katerih lahko tudi ostale udeleženke prebrano zgodbo razumemo drugače," je opisala Simona Lužar. "Z branjem razvijamo domišljijo, bogatimo besedni zaklad, se učimo potrpežljivosti, si širimo obzorja, lažje razumemo druge ljudi/običaje ... Z branjem ne moremo ničesar izgubiti, lahko le pridobimo," kažejo njene izkušnje. Moderatorke bralnih klubov pa pred poletjem še v isti glas svetujejo: "Knjige v roko, naj vas popeljejo novim dogodivščinam naproti in vam razširijo obzorja, najsibo doma, na potovanju ali ob poslušanju morskih valov." Želimo vam veliko, veliko lepih bralnih izkušenj in užitkov ... Naj vas knjiga ponese v brezmejne širine.